Najhuje je bilo v iraški prestolnici, ki jo je streslo devet eksplozij avtomobilov bomb, med drugim na avtobusni postaji in tržnicah v pretežno šiitskih soseskah.

V Basri na jugu države sta odjeknili dve eksploziji. Odgovornosti za napade ni prevzela nobena skupina, so pa v preteklosti za napadi na šiitske tarče stali sunitski skrajneži, ki želijo znova zanetiti nasilje med pripadniki šiitske manjšine in sunitske manjšine.

Sektaško nasilje je najhujše po odhodu ameriških vojakov iz države konec leta 2011 in kaže na nezmožnost iraških politikov, da bi presegli razlike in zagotovili stabilizacijo razmer. Napetosti med šiiti, ki vodijo vlado, in suniti, ki se po padcu Sadama Huseina počutijo marginalizirane, se stopnjujejo od lanskega leta.

Združeni narodi so sporočili, da je bil april najbolj smrtonosen mesec v Iraku od junija 2008 - ubitih je bilo več kot 700 ljudi, 1.600 je bilo ranjenih.

Bližina sirskega konflikta
Na razmere v Iraku vpliva tudi vojna v sosednji Siriji, kjer so v konflikt vpleteni suniti in šiiti. Medtem ko je glavni zaveznik sirskega predsednika Bašarja Al Asada šiitski Iran, imajo sunitski uporniki podporo sunitskih držav iz Perzijskega zaliva Savdske Arabije in Katarja.

Čeprav Irak zatrjuje, da se ne vpleta v konflikt v Siriji in ne podpira nobene strani, pa bi padec Al Asada najverjetneje pomenil prihod sunitskih islamistov na oblast, kar bi omejilo šiitski vpliv v regiji.

Prav možnost strmoglavljenja šiitske alavitske manjšine z oblasti v Siriji naj bi opogumila sunitsko manjšino v Iraku, katere pripadniki že od lanskega decembra protestirajo proti šiitski vladi premierja Nurija Al Malikija, saj naj bi jih potiskal na obrobje.