Med Italijani danes slabo poznan feldmaršal Graziani se je v zgodovino zapisal kot eden okrutnejših poveljnikov fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, ki je med italijansko kolonizacijo Afrike izvajal pokole v Libiji in Etiopiji, pri čemer je uporabil tudi kemično orožje.

Za vojne zločine je bil leta 1948 obsojen na 19 let zapora, a je odslužil le dve leti. Umrl je leta 1955.

Poleg spomenika je bil Graziani počaščen tudi z mavzolejem in spominskim parkom, skupni stroški v višini 127.000 evrov pa so šli na račun italijanskih davkoplačevalcev. Na sobotni slovesnosti ob odprtju spomenika v vasi Affile se je zbralo okoli sto ljudi, med njimi tudi predstavnik Vatikana, poroča BBC.

Fašistično usmerjeni vaški župan Ercole Viri je dejal, da gre za spomenik nacionalnega pomena, medtem ko je kritike označil za "prazno blebetanje".

Glavna italijanska levo usmerjena Demokratična stranka je protestirala zaradi poklona fašističnemu zločincu, ki je odgovoren za smrt na tisoče ljudi v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja.

"Je mogoče, da še leta 2012 dovolimo, sprejmemo ali preprosto toleriramo park in muzej v spomin fašističnega generala in ministra Rodolfa Graziana," se je vprašal vodja stranke v pokrajini Lazio Esterino Montino.

Graziani si je za svoja grozodejstva prislužil naziv "Klavec Fezzana" (Fezzano se imenuje jugozahodni del današnje Libije, op. a.), ko je kot takratni vojaški guverner ukazal usmrtitve Libijcev. Med italijansko vojno v Etiopiji je proti tamkajšnjemu prebivalstvu uporabil smrtonosni plin in kemično orožje. Ko se je vojna bližala koncu, ga je Mussolini imenoval za obrambnega ministra.

Poklon italijanskim žrtvam nacizma
Da pa v Italiji zgodovinski spomin le ne peša toliko in vseeno še živi spomin na zločine med drugo svetovno vojno, dokazuje slovesnost, ki je prav tako potekala konec tedna v majhnem mestu v Toskani, kjer so se spomnili tragičnega pokola 550 italijanskih mož in žena skupaj z otroki, ki so ga zagrešili pripadniki nacističnih enot SS-a.

BBC poroča, da se je spominske slovesnosti udeležil tudi predsednik Evropskega parlamenta, nemški socialdemokrat Martin Schulz, ki je dejal, da kot Nemec govori isti jezik kot tisti, ki so zagrešili te zločine.

"Tega ne bom pozabil," je dejal in pozneje na svojem računu na Twitterju še zapisal, da je Evropa naš odgovor na zločine prejšnjega stoletja in naša najboljša priložnost za prihodnost.