Glasovanje je spremljalo 800 mednarodnih opazovalcev, ki so opozorili na številne kršitve volilne zakonodaje, a so jih za zdaj ocenili le kot manjše pomanjkljivosti. Podobno stališče so izrazile tudi kirgizistanske oblasti. Šlo naj bi predvsem za težave zaradi pomanjkljivih seznamov volilnih upravičencev, zaradi česar nekateri niso smeli glasovati, ter posamezne poskuse kupovanja glasov in ustrahovanja volivcev.

Nekateri predsedniški kandidati so drugačnega mnenja in so oblastem tako po zaprtju volišč že očitali "kaotično organizacijo" in celo zahtevali razveljavitev celotnih volitev. Posebej oster je bil nekdanji predsednik parlamenta, nacionalist Adahan Madumarov. Dejal je, so bili priča do zdaj nevidenim kršitvam in kaosu. Za volilne pravice svojih privržencev se bo bojeval z vsemi razpoložljivimi pravnimi mehanizmi, je še zatrdil. Tuji opazovalci bodo končno oceno volitev sicer predstavili v ponedeljek.

Na glasovnicah prečrtali kandidate
Za novega predsednika revne srednjeazijske države se je potegovalo 16 kandidatov. Po preštetju dobre petine vseh glasovnic je v prepričljivem vodstvu dosedanji premier in proruski socialdemokrat Almazbek Atambajev. Atambajev je prejel 63 odstotkov vseh glasov, kar je občutno več od okoli 30 odstotkov, kolikor so mu napovedovale ankete.

Za njegova največja tekmeca sta ves čas veljala nekdanji predsednik parlamenta Adahan Madumarov (14,8 %) in vodja vplivne stranke Ata-Žurt (Domovina) Kamčibek Tašijev (14,3 %).

V zadnjih dneh se je število predsedniških kandidatov z 20 zmanjšalo na 16, volilna komisija pa je zagato rešila tako, da je na glasovnicah enostavno prečrtala imena kandidatov, ki so se v zadnjem trenutku umaknili iz predsedniške tekme.

Ob lanskem strmoglavljenju predsednika Kurmanbeka Bakijeva je predsedniški položaj začasno prevzela nekdanja diplomatka Roza Otunbajeva, ki je držala obljubo, da na predsedniških volitvah ne bo kandidirala.

V nasilnem uporu proti Bakijevu je bilo aprila lani ubitih več kot 90 ljudi. Temu so na jugu države sledili etnični spopadi med Kirgizi in Uzbeki, v katerih je bilo ubitih več kot 400 ljudi.

Kirgizija je pod vodstvom Otunbajeve kljub revščini postala funkcionalna parlamentarna republika, prva med državami Srednje Azije, ki jim vladajo avtoritarni samodržci. Otunbajeva je dejala, da se s predsedniškimi volitvami končuje obdobje težavne tranzicije.

Prebivalci si po nekaj nemirnih letih želijo predvsem več stabilnosti, kar je želja tudi Rusije in ZDA, ki imajo v Kirgiziji vsaka svoje vojaško oporišče.