Med letos ubitimi novinarji je 84 novinarjev, kamermanov in tehnikov ter deset medijskih sodelavcev, ki so delali kot vozniki, varnostniki ali posredniki. Med smrtnimi žrtvami je letos šest žensk, povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Na seznamu držav po številu ubitih novinarjev ima neslavno prvo mesto Afganistan, kjer je letos umrlo 16 reporterjev, sledi Mehika z 11 ubitimi novinarji in medijskimi sodelavci, Jemen z devetimi in Sirija z osmimi smrtnimi žrtvami. V Indiji je bilo ubitih sedem reporterjev, v Pakistanu, ZDA in Somaliji po pet. V Evropi so bili ubiti štirje novinarji, in sicer v Franciji, Bolgariji, Turčiji in na Slovaškem.

"Novinarji pri opravljanju svojega dela ovirajo kriminalno dejavnost. V Mehiki denimo mnogi novinarji ovirajo preprodajalce mamil," je dejal predsednik IFJ-ja Phillippe Leruth. Poudaril je, da v Evropi sicer umorov novinarjev nismo bili vajeni, in spomnil na umora Viktorije Marinove v Bolgariji in Jana Kuciaka na Slovaškem.

Poziv Združenim narodom za sprejem konvencije

Mednarodna zveza novinarjev je opozorila na varnostno krizo za novinarje po svetu. Leruth je članice Združenih narodov pozval, naj sprejmejo konvencijo o varnosti in zaščiti novinarjev, ki ga je IFJ na sedežu ZN-a v New Yorku predstavil oktobra letos.

Prvič po treh letih se je trend upadanja števila ubitih novinarjev spremenil, še opozarja IFJ. Število ubitih novinarjev se je letos v primerjavi z letom 2017 povečalo za 12 primerov.