Delegati 194 držav so po podaljšanju dvotedenske konference za nekaj več kot dan odobrili okvir za določanje nacionalnih zavez za ukrepanje, ki jih bodo države predložile na podnebnem vrhu v Parizu naslednje leto. Dokument, ki so ga poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji, tako postavlja temelj za doslej najcelovitejši dogovor o okolju.

Pogovori so bili težki zaradi razlik med bogatimi in revnimi državami glede obsega in vsebine načrtov za spopad s podnebnimi spremembami, poroča BBC. Kompromisno besedilo so udeleženke dosegle šele zgodaj v nedeljo, potem ko so številni delegati in okoljski ministri že zapustili konferenco.

Zelo ohlapen sporazum
Sprejeto besedilo dogovora iz Lime tako pušča več možnosti za globalni dogovor, ki naj bi bil sprejet v Parizu, za vsako državo pa določa, kako bo predložila svoje načrte za zmanjševanje segrevanja v prvi polovici leta 2015. A kot opozarja nemška tiskovna agencija dpa, sklepno besedilo na 37 straneh opredeljuje zelo nedoločena merila za nacionalne podnebne zaveze, ki bodo podlaga pariškemu podnebnemu sporazumu. Namesto tega vsebuje seznam različnih možnosti, ki naj bi jim pogajalci sledili v prizadevanjih doseči sporazum o zmanjšanju svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Manuel Pulgar-Vidal, perujski okoljski minister in vodja konference, je tako tik pred polnočjo predložil nov, četrti osnutek, drugim delegatom pa je dal na voljo uro časa, da ga pregledajo. "To besedilo ni popolno, vendar vključuje stališča vseh strani," je dejal.

V sprejetem osnutku med drugim piše, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Države naj bi tako predložile zaveze glede zmanjšanja izpustov do marca 2015. A to velja samo za tiste, "ki so to pripravljene storiti", druge države pa bi jim sledile v najkrajšem mogočem času. Vsaki državi je sicer prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze.

Sprejeti osnutek je poleg tega zelo omilil jezik vsebine zavez. Namesto prehodnega "bi morale" je v dokumentu zapisano, da države "lahko" sporočijo informacije, kot je referenčno leto in metodologija za izračun izpustov ter časovni okvir uresničitve zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov

"Razvodenel" kompromis
Gre za "razvodenelo" različico izvirnega dogovora, ki so ga sklenili po dodatnem dnevu pogajanj med bogatimi in revnimi državami, poroča Al Džazira. Okoljevarstvene skupine so po poročanju BBC-ja končni dogovor označile za šibek in neučinkovit kompromis, ki slabi mednarodna pravila glede podnebja, Al Džazira pa izpostavlja, da kritiki opozarjajo, da bodo potrebni veliko odločnejši ukrepi za zmanjševanje naraščajočih izpustov toplogrednih plinov.

Okoljevarstvene organizacije tako opozarjajo, da je nepopustljivost držav ogrozila cilje celovitega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace opozarja, da bodo naslednji meseci ključni. "Zgodaj naslednje leto nam morajo vlade pokazati nekaj oprijemljivega in razložiti, kako bodo zmanjšale izpuste, podprle ranljive države in plačale za čisto energijo do leta 2025. Če bodo sprejeti šibki cilji za leto 2030, bomo obsojeni na še 15 let povečevanja onesnaževanja in okoljske katastrofe, kot smo jo ravnokar videli na Filipinih, bodo ogrožale še več življenj," je dejal Martin Kaiser, ki se pri Greenpeaceu ukvarja z mednarodnimi politikami glede podnebnih sprememb.

Pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) so presodili, da vladam ni uspelo določiti jasnih načrtov za zmanjšanje izpustov do leta 2020. Spor med interesi razvitih držav in držav v razvoju se je končal kot "razvodenel načrt z malo znanstvene tehtnosti", je dejala podnebna strokovnjakinja pri WWF-ju Samantha Smith.

Podnebni strokovnjak pri britanski organizaciji Oxfam Jan Kowalzig meni, da dogovor sicer vodi do sporazuma o podnebnih spremembah, ki naj bi bil sprejet konec prihodnjega leta v Parizu, a da so sprejeti sklepi zelo šibki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pri Zvezi zaskrbljenih znanstvenikov so prav tako menili, da je rezultat podnebne konference v Limi zgolj minimum za nadaljevanje pogajanj do dokončnega podnebnega sporazuma v Parizu prihodnje leto.

Države v razvoju: Naj bogati plačajo svoj del
Države v razvoju so sprva zavrnile predlog sporazuma, ki je po njihovem mnenju dovoljeval bogatim državam, da se izognejo svoji odgovornosti v boju proti globalnemu segrevanju in dolžnosti, da plačajo za njegove posledice.

Revnejše države zahtevajo, da se razviti jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset.

Po Kjotu - Pariz?
Države z vsega sveta skušajo doseči nov podnebni dogovor, ki bo nadomestil Kjotski protokol iz leta 1997, s katerim so razvite države sprejele zavezujoče cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.

Države v razvoju so bile takrat izvzete, zdaj pa razviti vztrajajo, da se je položaj močno spremenil in da državi, kot sta Kitajska in Indija, ne moreta spadati med revne. Opozarjajo tudi, da ti državi spadata med največje onesnaževalce ozračja.

Države v razvoju pa se pravno obvezujočim zavezam izogibajo in za sodelovanje pa zahtevajo pomoč razvitih, ki so veliko daljše obdobje uničevali okolje.

Dve stopinji le neuresničljive sanje?
Svet želi omejiti rast temperature ozračja na le dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni, vendar pa so znanstveniki Združenih narodov že izračunali, da se bo ozračje v 100 letih segrelo za štiri stopinje.