Poročilo, ki ga je naročila protimafijska parlamentarna komisija, izvedel pa inštitut Censisi, oriše mogočen mafijski primež v Italiji - pod vplivom mafije živi 13 milijonov Italijanov oziroma vsak peti prebivalec države na Apeninskem polotoku. Inštitut je do podatkov, zapisanih v poročilu, prišel s pomočjo statistik o kriminalu, saj so želeli izvedeti število urbanih in podeželskih območij na jugu države, kjer delujejo mafijski klani.

Italijani, ki živijo v 610 identificiranih območjih, so, čeprav spoštujejo zakon in niso člani klanov, "na neki način zaznamovani z navzočnostjo mafije, ki svojo moč črpa iz zmožnosti, da izvaja kapilaren nadzor nad območjem", piše v poročilu.

Za zaščito od 500 evrov naprej
Censis je ugotovil, da je najvišja koncentracija prebivalstva, ki živi pod nadzorom mafije, v provinci Agrigento na Siciliji - 95,9 odstotka, sledi pa ji Neapelj s 95 odstotki. V Katanji in Palermu 80 odstotkov lastnikov trgovin mafiji plačuje za zaščito. Zneski, ki jih plačujejo mesečno, se gibljejo od 500 evrov naprej. Število sumljivih požarov, ki jih mafija domnevno uporablja kot tehniko prisiljevanja trgovcev v plačilo zaščite, se je po podatkih, ki jih je zbral Censis, od leta 1998 do 2007 podvojilo, in sicer na 8.441 na leto.

Za mafijo sled revščine
Štiri glavne mafijske združbe - sicilijanska Cosa Nostra, neapeljska Camorra, kalabrijska 'Ndrangheta in puglinska Sacra Corona - na leto po ocenah "obrnejo" 130 milijard evrov, za seboj pa puščajo sled revščine. Giuseppe Pisana, vodja protimafijske komisije, je poudaril, da 22 odstotkov Italijanov, ki živijo pod vplivom mafije, proizvede le 14,6 odstotka italijanskega BDP-ja in ima le 12,4 odstotka bančnih depozitov v Italiji.

Povedal je tudi, da se italijanska mafija "na skrivaj razvija in da se je od spektakularnih zločinov in pomorov preusmerila v poslovni svet in politiko, ohranila pa oprezen odmerek zastrahovanja in nasilja z namenom, da bi prevzela temeljno vlogo v državi".

Od krvavih zločinov v poslovni svet
Preiskovalci menijo, da mafija svoje dobičke od izsiljevanja in trgovine z mamili vse pogosteje investira v dejavnosti zunaj italijanskega juga, tudi v gradbena dela na območju, kjer naj bi bil leta 2015 Milanski Expo. Camorra in 'Ndrangheta naj bi vlagali predvsem v Rimu: prva predvsem v predmestne nakupovalne centre, druga pa v razkošne stavbe in restavracije v osrčju italijanske prestolnice.

"Vedno boljši smo pri zaseganju mafijskega kapitala v Italiji, mafija pa je vedno boljša pri investiranju v tujini. 'Ndrangheta se je celo ponudila za finančno svetovalko kolumbijskim kartelom," o (ne)uspešnem boju z mafijo in njenem širjenju poslovzunaj Italije pravi Pisana.