Jeanine Áñez je vlado v predsedniški palači predstavila na nočni slovesnosti ob aplavzu vojaških poveljnikov in nekaterih poslancev ter senatorjev. Med predstavitvijo vlade je imela pred seboj na mizi ogromno odprto Biblijo in križ.

"Želimo biti demokratično orodje vključevanja in enotnosti," je dejala 52-letna religiozna konservativka, ki je po Moralesovem odstopu, ki ga je izsilila vojska, napovedala, da se v predsedniško palačo vrača Biblija. V njeni prehodni vladi pa ni prostora za staroselce, čeprav najmanj 40 odstotkov prebivalstva pripada eni od 36 staroselskih skupin v državi.

"Bolivija brez satanističnih staroselskih obredov"

Odločitev ne preseneča glede na protistaroselska stališča samorazglašene nove predsednice. Leta 2013 je tako na Twitterju zapisala: "Sanjam o Boliviji brez satanističnih staroselskih obredov." Po njenih besedah "mesto ni za Indijance, ki naj ostanejo v visokogorju ali Chacu". Chaco je suh, redko poseljen del na jugu države.

Med pomembnimi ministri v prehodni vladi so vidni predstavniki poslovne elite iz Santa Cruza, bolivijskega mesta z največ prebivalci, sicer trdnjave Moralesovih nasprotnikov.

Notranji minister je postal Arturo Murillo, ki je novinarjem že dejal, da namerava "uloviti" njegovega predhodnika Juana Ramóna Quintano, Moralesovega zaveznika, s čimer je okrepil strah pred pregonom članov prejšnje vlade.

Jeanine Áñez, ki je bila podpredsednica senata, se je v sredo razglasila za predsednico države, ker so po odstopu Moralesa odstopili tudi drugi, ki bi ga morali v skladu z ustavo naslediti, tako podpredsednik države kot predsednika obeh domov bolivijskega kongresa. A kongres je potem zaradi bojkota poslancev in poslank Moralesove stranke MAS ni mogel potrditi.

Ustavno sodišče je sicer sporočilo, da Jeanine Áñez podpira na položaju začasne predsednice države.

"To je vsekakor protistaroselska vlada," je dejala María Galindo, ustanoviteljica feminističnega gibanja Mujer Creando. Bolivija je leta 2009 pod Moralesom spremenila ustavo, ki je državo po novem označevala kot "plurinacionalno", staroselcem pa dodeljevala več ozemeljskih pravic.

Morales, ki je bil na položaju od leta 2006, je bil prvi staroselski predsednik Bolivije. Po odstopu v nedeljo je pobegnil v Mehiko, ki mu je dodelila politični azil.

V sredo je v Ciudadu de Méxicu namignil, da bi se lahko vrnil v Bolivijo, a njegova samorazglašena naslednica je že sama odločila, da mu ne bo dovoljeno kandidirati, češ da ne more biti predsednik še četrti mandat. Označila ga je za "tirana".

Jeanine Áñez je sicer pozvala k novim volitvam, kar je predlagal že Morales, a so ga nasprotniki zavrnili, ni pa še določila datuma njihove izvedbe. V skladu z ustavo mora to storiti v 90 dneh.

Tisoči v podporo Moralesu

Medtem so ulice spet preplavili podporniki Moralesa, ki ga pozivajo, naj se vrne v Bolivijo. V La Pazu se je spet zbralo več tisoč ljudi v podporo socialističnemu predsedniku. Nekateri so pozivali celo k državljanski vojni. Od srede sta bila sicer v spopadih s policijo ubita že najmanj dva človeka.