Pred vkrcanjem na letalo je Morales zapisal, "da ga boli, ker zapušča Bolivijo", a da se bo vrnil še močnejši in z novo energijo.

Bolivijsko opozicijo je obtožil državnega udara. Dejal je še, da mu je mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador rešil življenje, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po Moralesovih besedah se je val protestov po predsedniških volitvah 20. oktobra proti njemu začel, ker je staroselec in si je zgolj prizadeval za "socialne programe za najrevnejše" ter "enakost in pravičnost". "Mir bo samo, ko bo socialna pravičnost," je še dejal.

Moralesa je ob prihodu na letališče v Ciudadu de México pričakal mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard, ki je dejal, da Mehika iz varnostnih razlogov ne bo razkrila lokacija Moralesove rezidence. Poudaril je, da sta ogrožena Moralesovo "življenje in integriteta".

Mehiška levosredinska vlada je dogajanje v Boliviji že v nedeljo označila za državni udar in poudarila, da je bila v Moralesov nedeljski odstop vpletena vojska. Nato je potrdil, da se je Morales že vkrcal na mehiško vladno letalo.

Nemiri se nadaljujejo

Tudi po Moralesovem odhodu iz Bolivije poročajo o spopadih policije in podpornikov nekdanjega predsednika. V nemirih je bilo ranjenih okoli 20 ljudi. Vrhovni poveljnik oboroženih sil Williams Kaliman je vojakom naročil, naj se pridružijo policiji, ki se je v več mestih spopadla s pristaši Moralesa. "Vojaško poveljstvo oboroženih sil je uredilo skupne operacije s policijo, da bi preprečili prelivanje krvi in spopade znotraj bolivijske družine," je v televizijskem nagovoru dejal Kaliman. Morales je predtem svoje podpornike pozval, naj se borijo proti "temnim silam", ki so ga prisilile k umiku, poroča BBC.

V ponedeljek je odstopil tudi poveljnik policije, general Yuri Calderon, ker policija kljub predsednikovemu odstopu ni bila sposobna ustaviti nemirov. Policisti so se v veliki meri preprosto umaknili pred protesti v svoje postaje, a so se nato začeli vračati na ulice.

Nepravilnosti na volitvah

Morales, prvi staroselski predsednik Bolivije, je odstopil s položaja, potem ko so v državi izbruhnili protesti zaradi domnevnih nepravilnosti na zadnjih volitvah. Sporna naj ne bi bila njegova prednost pred opozicijskim protikandidatom Carlosom Meso, ampak obseg te prednosti. Morales naj bi namreč osvojil nekaj več kot 10 odstotkov glasov več kot Mesa, kar je zadoščalo za zmago že v prvem krogu. Mesa je zavrnil tako izid volitev kot poziv k dialogu.

Organizacija ameriških držav, ki je nadzirala potek predsedniških volitev, je nato v soboto objavila poročilo, v katerem je ugotovila "jasne manipulacije" sistema glasovanja in dodala, da ne more potrditi izida volitev.

Morales je sicer privolil v ponovitev volitev, a Mesa je dejal, da na njih Morales ne bi smel več kandidirati. K odstopu je "zaradi zagotavljanja miru in stabilnosti" nato Moralesa pozval še Kaliman. Morales je v nedeljo res odstopil, a v isti sapi dogajanje v državi označil za državni udar.

Trump: Demokracija in ljudska volja vedno prevladata

Njegova poteza je med svetovnimi voditelji spodbudila različne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je Moralesov umik označil za "pomemben trenutek za demokracijo na zahodni polobli" in kot znamenje za druge "nezakonite režime". "Ti dogodki pošiljajo močan signal nezakonitim režimom v Venezueli in Nikaragvi, da demokracija in ljudska volja na koncu vedno prevladata," je sporočil Trump. Moralesovo vlado je kot nelegitimno označilo tudi ameriško zunanje ministrstvo, ki je hkrati Bolivijce pozvalo, naj ne uničijo veleposlaništva Venezuele v La Pazu, v katerega so vdrli oboroženi zamaskiranci in pregnali osebje.

Na Moralesovo stran pa so se postavili v Rusiji, Nikaragvi, Venezueli in na Kubi.

Odstopi se vrstijo

Za položaj predsednika se po odstopu Moralesa namerava potegovati opozicijska podpredsednica senata Jeanine Anez, ki je izrazila namero, da prevzame položaj predsednice senata, posledično pa bi lahko zaradi odstopov vseh visokih uradnikov ‒ odstopila sta tudi podpredsednik države in predsednica senata ‒ prevzela položaj začasne predsednice države. A Moralesova stranka Mas ima večino v obeh domovih parlamenta, zato ni jasno, ali ji bo uspelo dobiti dovolj podpore. Po bolivijski ustavi mora začasni predsednik države v 90 dneh razpisati nove volitve.