To "kompleksno in izjemno zahtevno" reševanje so na Avstralski raziskovalni postaji (AAD) označili za "izjemen uspeh".

V reševanju so sodelovale tri države, poleg Avstralije še Kitajska in ZDA. Avstralija namreč nima manjših letal, opremljenih za zimske razmere in ki bi se bila zmožna v zahtevnih vremenskih razmerah prebiti v notranjost te neizprosne celine, poroča BBC, ki ne navaja, zakaj je avstralski raziskovalec potreboval pomoč. Zapisali so le, da ni imel novega koronavirusa.

Raziskovalec je bil na avstralski postaji Davis na vzhodu Antarktike, ko je potreboval pomoč. Sreča je bila, da se je prav takrat v bližini čez ledeno skorjo prebijal kitajski ledolomilec, ki je avstralskim reševalcem odstopil svoj helikopter.

Z njim so leteli približno 40 kilometrov v notranjost te najhladnejše in najvetrovnejše celine na svetu. Reševalci so tam s smučmi utrli pot, na kateri je lahko pristalo manjše ameriško letalo Basler, prilagojeno zimskim razmeram.

Letalo Basler je hkrati, ko je potekala akcija s kitajskim ledolomilcem, preletelo 2200 kilometrov z največje raziskovalne postaje na Antarktiki, McMurdo, ki ga vodi ameriška odprava, na letališče Wilkins v Avstraliji. Tam jih je čakal zdravnik.

Skupaj z njim so nato poleteli do raziskovalne postaje Davis in poškodovanca prepeljali na letališče Wilkins, kjer ga je na božični večer avstralski airbus A319 prepeljal v bolnišnico v mestu Hobart.

"Antarktika resnično združi narode, da se v takšnih akcijah povežemo," je navdušeno dejal direktor AAD-ja Kim Ellis.