Načrt sprememb je bil sprejet kljub protestom opozicije, novinarjev, več organizacij, skupin državljanov in mednarodne skupnosti, je za Radio Slovenija poročal Boštjan Anžin.
Zaradi ponovnega kriminaliziranja obrekovanja in načrta zakona, po katerem bi neprofitne organizacije, ki se financirajo tudi iz tujine, po ruskem vzoru razglasili za tuje agente, zaskrbljenost izražajo Združeni narodi, Svet Evrope, Beneška komisija. Evropski komisar za širitev Oliver Varhely govori o koraku v napačno smer in pritisku na svobodo izražanja in medije.
"Vsaka družba si prizadeva, da bi se razvijala in napredovala, mi pa gremo s tem zakonom korak nazaj in to je poraz za celotno družbo," opozarja novinar Vlado Šušak.
Za obrekovanje in žalitev dobrega imena in časti so predvidene globe do 60.000 evrov, tudi za zapise na družbenih omrežjih, pogovore v barih, spore med sosedi, objave zasebnih in družinskih informacij. Samo zaradi prijave bi policija ob preiskavah lahko zapirala redakcije, delodajalci bi lahko tožili delavce, ki bi opozarjali na domnevne kršitve zakonodaje, aktiviste, denimo proti malim hidroelektrarnam, bodo lahko tožili investitorji.
"Vsi skupaj bi morali oblast varovati pred javno besedo, kar je katastrofa. Že sicer je kritike malo, zdaj je bo še manj," opozarja urednik Aleksandar Trifunović.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje