Nekdanjega radijskega novinarja Bobija Tsankova so v prestolnici Sofija ustrelili pri belem dnevu, pri tem pa sta bila ranjena še dva človeka, ki so ju morali odpeljati v bolnišnico. Dva napadalca sta po streljanju pobegnila.

30-letni Tsankov je javno objavil svoje povezave z mafijskimi šefi in tudi napisal knjigo o bolgarskem podzemlju. Že leta 2006 je bil poškodovan v bombnem napadu pred svojim domom, novembra lani tik pred izidom njegove knjige pa je prejel tudi grožnje s smrtjo.

Priljubljeni bolgarski tabloid Weekend je po umoru sporočil, da bo prenehal objavljati zgodbe o ljudeh iz podzemlja, saj po besedah urednika Martina Radoslavova niso več pripravljeni plačevati tako visoke cene.

Tsankov je že drugi sodelavec omenjenega tabloida, ki so ga umorili. Pred dvema letoma je bil namreč pred hotelom v Sofiji ustreljen Georgi Stoev, ki je napisal več knjig o nastanku mafijskih združb po padcu komunističnega režima v 90. letih prejšnjega stoletja.

Radoslavov glede vpletenost pri umoru Tsankova ne izključuje prijetega vodje tihotapcev mamil Štefana Boneva, za katerega so pred kratkim določili varščino za primer groženj umorjenemu novinarju. Tsankov bi bil lahko sicer tudi žrtev tekmecev Boneva, če bi mu skušali podtakniti umor.

Umorjeni novinar opeharil stranke
Tsankov je bil sicer priljubljena tarča pisanja bolgarskega rumenega tiska in je bil tudi sporna osebnost, saj se je moral spopadati z več tožbami, ker naj bi goljufal stranke, ki so plačevale za oglaševanje na njegovem radiu, a oglasov niso nikoli slišale. Več ljudi se je pritoževalo, da jim je dolžan denar, in v zadnjih letih se je v zaporu znašel kar trikrat.

V nedavnem televizijskem pogovoru je Tsankov zatrdil, da je povezan s kar nekaj mafijskimi šefi in se pohvalil, da ve veliko o njihovih notranjih prepirih. V nekem intrevjuju je celo dejal, da se je srečal z Markom Miloševićem, sinom nekdanjega srbskega predsednika.

Sankcije EU-ja proti Bolgariji
Tako kot prejšnja je tudi nova desnosredinska bolgarska vlada, ki je prisegla lani julija, pod pritiskom domače javnosti in Bruslja, ki zahteva odločnejše ukrepanje proti dobro razvejani in odporni mreži organiziranega kriminala, ki je svoje lovke stegnil v vse pore družbe.

Od leta 2001 je bilo v najrevnejši članici EU-ja v mafijskih obračunih ubitih kar 150 ljudi, vendar za umore ni bil obsojen nihče in tudi vladna kampanja še ni prinesla oprijemljivih rezultatov, zaradi česar je Bruselj Bolgariji odtegnil več milijonov evrov pomoči.