Po preštetih okoli 64 odstotkih glasov je SNS v parlamentu z 250 sedeži osvojil 192 mandatov. Vladajoča stranka si je tako zagotovila ustavno večino, ki presega dve tretjini sedežev, čeprav je osvojila 61,59 odstotka oddanih glasov. Sledita koalicija Socialistične stranke Srbije Ivice Dačića in Enotne Srbije z 10,37 odstotka oziroma 32 mandati. Triodstotni volilni prag pa je presegla še lista predsednika občine Novi Beograd Aleksandra Šapića SPAS (3,64 odstotka glasov oziroma 11 sedežev).

Kot poroča televizija N1, bodo v parlamentu zastopane še stranke in liste narodnih manjšin, in sicer Zveze vojvodinskih Madžarov (10 sedežev), Lista Muamera Zukorlića (2 sedeža), Lista Sulejmana Ugljanina (2 sedeža) in koalicija albanskih strank (2 sedeža).

Vučić: Veliko zaupanje, a tudi opozorilo

"Ljudje so nam izkazali veliko zaupanje, največje do zdaj v Srbiji. Malokdo je to pričakoval. Dobili smo tudi veliko opozorilo, da moramo biti še odgovornejši in resnejši. Še več moramo delati in doseči najboljše mogoče za naše državljane," je med drugim dejal predsednik Vučić.

Od okoli 3,3 milijona oddanih glasov jih je dva milijona dobil SNS, v resnici predvsem predsednik države in stranke Vučić, ki, kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin, odloča o vsem, tudi o tem, kakšna bo nova vlada, v kateri želi tudi ljudi z list, ki niso prišle v parlament. V rokah enega človeka je zdaj ogromna moč.

Opozicija: Srbija je rekla ne režimu Aleksandra Vučića

V Zvezi za Srbijo, ki je želela volitvam v ‒ kot pravijo ‒ nedemokratičnih razmerah in avtokratskem režimu odvzeti legitimnost z bojkotom, menijo, da jim je uspelo. "Srbija je danes nedvoumno rekla ne režimu Aleksandra Vučića. Nenormalnosti in norosti, ki smo jima bili izpostavljeni prejšnja leta," je menil vodja opozicijske koalicije Dragan Đilas.

Volitve je tako zaznamoval bojkot opozicije z izjemo Gibanja svobodnih državljanov (PSG) Sergeja Trifunovića, ki pa je po trenutnih podatkih osvojil le 1,5 odstotka glasov in ga tako v parlamentu ne bo. Udeležba je bila le nekaj nad 50 odstotki, kar je okoli pet odstotkov manj kot znaša povprečje od leta 2012. Kaj nam ta podatka, torej bojkot in relativno nizka udeležba, povesta o stanju demokracije v Srbiji, smo vprašali novinarja in programskega direktorja centra za raziskave javnega mnenja Demostat Zorana Panovića.

"Demokracija v Srbiji je v zadnjih štirih letih nazadovala," je dejal za MMC. "Te volitve govorijo o popolni prevladi SNS-a. Prišli smo do nekoliko absurdnega stanja, da imamo 30 let po obnovitvi večstrankarskega sistema v Srbiji parlament, ki je le pol koraka od enostrankarskega." Kot poudarja Panović, je namreč tudi druga najmočnejša stranka, SPS, vladajoča, stranka Aleksandra Šapića pa se po njegovih besedah nikoli ni izpostavljala kot odkrito opozicijska stranka.

Kaj je parlament brez opozicije?

"Vučić je tako zdaj na vrhuncu svoje moči, a poraja se vtis, da je njegova zmaga pirova. Imeti parlament brez opozicije je v tem delu Evrope kulturološko problematično, pojavljajo se tudi asociacije na beloruski ali kakšen podoben model, kar nikakor ni dobra slika za Srbijo in njeno demokracijo," pojasnjuje sogovornik.

O bojkotu Panović meni, da bi težko rekli, da je bil uspešen, saj udeležba ni bila dovolj nizka. A veliko izbire opozicija, ki je "fragmentirana in zmedena", ni imela. Tudi če bi Zveza za Srbijo nastopila na volitvah, po Panovićevem mnenju ne bi osvojila več kot 13 odstotkov glasov.

"V Srbiji imamo asimetrično politično sliko," pravi sogovornik. SNS, ki je "posesal" velik del političnega prostora, popolnoma prevladuje, stranka ima močnega voditelja, je "avtoritarno ustrojena", njena "avtoritarnost" pa se preslikava na celotno družbo, meni Panović, ki SNS opisuje kot "kombinacijo Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja, Krščansko-demokratske unije (CDU) Angele Merkel, Liberalno-demokratske stranke Čedomirja Jovanovića in kitajske Komunistične partije". V stranki, tem "ogromnem konglomeratu", so tako "ksenofobi, nasprotniki EU-ja, pa tudi EU-fanatiki, liberalci, konservativci".

Opozicija računa na leto 2022

Opozicija, kakršna je, pa ni dovolj dobro organizirana, da bi lahko uspešno artikulirala protivučićevsko razpoloženje, ki v Srbiji po oceni Panovića ni večinsko, a presega moč glavnih opozicijskih strank iz Zveze za Srbijo. A, kot je dejal Panović, v Srbiji "nove stranke hitro nastanejo, postanejo uspešnica, nato pa hitro tudi marginalne, a počasi izginjajo". Tako tudi ovirajo, da se opozicija uredi in okrepi.

Opozicija računa na leto 2022, ko bodo predsedniške volitve, pri čemer sama trenutno nima kandidata, ki bi lahko izzval Vučića, in lokalne volitve v Beogradu. Vladati v glavnem mestu je namreč zelo pomembno in tokratna nizka udeležba v glavnem mestu (po trenutnih podatkih okoli 36-odstotna) daje opoziciji upanje, da lahko v tem mestu premaga Vučića, kar bi bil začetek njegove oslabitve.

Po mnenju sogovornika pa so volitve prinesle tudi nekaj dobrega, in sicer to, "da so se stvari malo razčistile in da so stara imena morda dokončno zapustila politiko". Pri tem misli na Vojislava Šešlja, Nenada Čanka, Zorana Živkovića, Velimirja Ilića, Čedomirja Jovanovića.