Vse, kar je ostalo od pokopališča v Concepcionu. Foto: Reuters
Vse, kar je ostalo od pokopališča v Concepcionu. Foto: Reuters
Čile
Moški so se sami organizirali in nadzirajo ulice. Foto: Reuters
Po potresu stopnjevanje nasilja in ropanja

Skoraj tri dni po hudem potresu z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici so se reševalci prebili v najbolj porušene predele v mestu Concepcion, ki je z več kot 200.000 ljudmi drugo največje mesto v tej južnoameriški državi. Razmere so slabe tudi v sosednjih pokrajinah Maule in Bio Bio. Ljudje so se v obupu, ker jim je potres odnesel vse premoženje, borijo pa se tudi s pomanjkanjem hrane, vode, elektrike in plina, zatekli k plenjenju domov in ropanju trgovin.

Obisk Hillary Clinton
"Položaj tukaj je precej negotov in nevaren. Priča smo ogromnemu uničenju," je dejal ameriški veleposlanik v Čilu Paul Simons. V državo bo danes v okviru že prej dogovorjenega obiska pripotovala tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se bo srečala z odhajajočo predsednico Michelle Bachelet in novoizvoljenim voditeljem Sebastianom Pinero, nato pa bo obiskala še Brazilijo.

Sosedje stražijo svoje soseske
Potres je zahteval 795 življenj, reševalci pa se bojijo, da se bo ta številka še povečala. Stavbe so se ob tresenju tal - potres se je zgodil ponoči, ko so ljudje spali - sesule kot hišice iz kart, mnoge ceste so uničene, obalne predele pa je po potresu zalila še voda. Zaradi varnosti so v Concepcionu uvedli policijsko uro, nekateri domačini pa so v boju proti vandalizmu in plenjenju pri vstopu v sosesko postavili cestne blokade in kar sami nadzirajo ulice. Oblikovali so tudi varnostne skupine, ki so opremljene s palicami in noži.

"Ne želimo še ene noči preživeti na prostem, v temi in strahu. Lakota je izginila, v vse nas pa se je naselil velik strah," je potarnala prebivalka Concepciona. Vlada je sicer v mesto poslala dodatne vojake, tako da se jih po mestu sprehaja že okoli 7.000.

Z varnostnega stališča je sicer najhuje v Concepcionu, a razdejanje je še večje v bližnjem mestu Maule, v katerem je umrlo kar 544 izmed skupno 795 žrtev. Kanalizacija v mestu ne deluje več, vodni stolpi so tik pred zrušitvijo, oblasti pa ne morejo zadovoljiti niti osnovnih potreb ljudi.

Nujno potrebne vojaške bolnišnice
Potres je v vsej državi porušil šest bolnišnic, še dve pa sta hudo poškodovani. Čilenci se borijo tudi s pomanjkanjem zdravstvenega osebja. Čilska vojska je že postavila štiri zasilne bolnišnice, vsaka pa lahko sprejme po 60 bolnikov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je druge južnoameriške države pozvala, naj tudi same postavijo vojaške bolnišnice, nujni pa so tudi generatorji. Po podatkih oblasti je potres prizadel dva milijona ljudi, 500.000 domov pa je precej uničenih.

Razmere so se že opazno izboljšale v prestolnici Santiago de Chile, saj je velika večina mesta že dobila elektriko in pitno vodo, vzpostavili pa so tudi telefonsko omrežje in druge storitve. Že 90 odstotkov trgovin in lokalov je po sobotni tragediji znova odprlo vrata. "Santiago se je precej hitro pobral po potresu in spet zaživel normalno," je ocenil ameriški veleposlanik.

Spodbudni govor novega voditelja
"Čile se bo spet dvignil. To ne bo lahka ali kratkotrajna naloga, nasprotno, vložiti bomo morali veliko truda, veliko sredstev in veliko časa," pa je prihodnji predsednik Pinera skušal motivirati sodržavljane. Načrt obnove so poimenovali "Navzgor, Čile".

Sobotni potres je bil po moči peti najmočnejši od leta 1900. Potres z enako stopnjo, torej 8,8, je leta 1906 prizadel tudi obalo Ekvadorja.

Po potresu stopnjevanje nasilja in ropanja