O svoji kalvariji v Vanuatuju je za Al Džaziro spregovoril eden od njih, bangladeški poslovnež Mustafizur Shahin. 50-letnemu Shahinu so na otoku ponudili "življenjsko priložnost", saj naj bi delal za milijonarskega podjetnika in njegovo verigo butikov z oblačili, a se je ta "edinstvena kariera" izkazala za primer sodobnega suženjstva, pri čemer so Shahina prisilili k delu brez plačila, mu odrekali hrano in ga fizično zlorabljali, kadar se je pritožil.

Kot je povedal za Al Džaziro, se je počutil kot "živi mrlič". "Niti govoriti nisem mogel več. Moje srce je bilo strto,” je povedal Shahin policiji, ko mu je le uspelo pobegniti z otoka.

Shahin je eden od 107 bangladeških mož, ki so jih med letoma 2017 in 2018 pripeljali na to pacifiško otočje s 319.000 prebivalci v okviru spletkarske sheme, ki jo je vodil bangladeški trgovec z belim blagom Sekdah Somon, ki se je predstavljal kot lastnik mednarodne verige modnih butikov. Gre za največji dokumentirani primer trgovine z belim blagom in suženjstva v Tihem oceanu.

A pet let po tem, ko so te zlorabe prišle na dan, se oblasti bojijo, da države, kot je Vanuatu, ostajajo destinacije za ranljive ljudi, ki iščejo boljše življenje, končajo pa v eni od kriminalnih združb in suženjstvu. Kljub opozorilnim znakom je 107 Bangladeševcev zlorabe prestajalo zelo dolgo, preden se je kdo zganil, kar kaže tudi, kako zlahka delujejo kriminalne združbe pod krinko agencij za novačenje tujih delavcev.

Zaplemba potnega lista ob prihodu

Shahinova kalvarija se je začela junija 2018, ko se je srečal s Somonovimi sodelavci, in vse skupaj je bilo videti kot resnično obetaven posel v svetu visoke mode. Da bi lahko odpotoval v Vanuatu, je Shahin vzel hipoteko na svojo trgovino s tekstilom v Bangladešu, se poslovil od žene in otrok ter poletel proti Vanuatuju, kjer so mu takoj po prihodu v Port Vila, znano destinacijo za luksuzne križarke, zaplenili potni list, ga zaprli v bungalov, mu omejili gibanje, njegovi obroki pa so bili večinoma riž in zelje. Grožnje so postale stalnica, že ob prihodu so ga Somonovi sodelavci fizično napadli, nato pa v nekaj tednih od njega z grožnjami s smrtjo izsilili 14.000 dolarjev.

V le nekaj mesecih je Somonu uspelo pripeljati Shahina in še 106 drugih mož v Vanuatu, ne da bi oblasti kar koli posumile, pri čemer so se posluževali vsega, od podkupovanja do ponarejenih dokumentov. Številnim so dejali, da potujejo v Avstralijo, na Kubo ali v Novo Kaledonijo, da bi delali v enem od Somonovih butikov. Somonove žrtve so postale njegovi sužnji, ki so morali pod vsakodnevnimi grožnjami nasilja delati na gradbiščih in tovarni pohištva. Če so delo zavrnili ali se potožili, so jih pretepli.

Kar nekaj časa je trajalo, da je Shahin z dvema drugima žrtvama ponoči pobegnil iz bungalova, nato pa jim je uspelo ustaviti kombi, ki jih je odpeljal na policijsko postajo.

Oblasti v Vanuatuju so lani za Somona, njegovo ženo in dva sodelavca odločile, da so krivi trgovine z belim blagom, suženjstva, pranja denarja, groženj, napada in kršenja zakonov o zaposlovanju.

“Sekdah Somon je stalno razlagal, kaj bo storil s svojimi žrtvami, kako jih bo povozil s svojim avtomobilom, jih razrezal in obesil na drevo, kako jih bo odpeljal v džunglo ter pospravil v zamrzovalnik. Včasih so žrtvam zagrozili, da bodo fotografije njihovih trupel poslali njihovim svojcem,” je v svoji razsodbi zapisal sodnik Vincent Lunabek, ko je četverico razglasil za krivo. Celoten sodni proces je bil sicer zelo zapleten, saj v Vanuatuju ne obstajajo kaki specifični zakoni, ki bi definirali suženjstvo in trgovino z ljudmi, zato je moralo tožilstvo poseči po mednarodnih konvencijah, ki so bile do tedaj vanuatujskemu sodnemu sistemu povsem neznane.

Somon trenutno prestaja 14-letno zaporno kazen v zaporu v Vanuatuju, medtem ko so njegovi ženi in sodelavcema izrekli sedemletno zaporno kazen, a so jih letos pogojno izpustili in po plačilu globe deportirali v Bangladeš.

Bangladeš je šesti največji vir migrantov na svetu, številni od njih pa se zanašajo na drage rekruterje, ki delujejo kot posredniki med delavci in delodajalci v tujini. Zaradi tega na tisoče Bangladeševcev vsako leto konča v mreži trgovine z belim blagom, ko nasedejo agentom, ki izkoriščajo delavce z lažnimi obljubami dobrih delovnih mest in zaslužka v tujini. Raziskava iz leta 2022 je pokazala, da so prav Bangladeševci med najpogostejšimi žrtvami svetovne trgovine z ljudmi.

Abdusator Esoev, vodja bangladeške misije za migracije, je povedal, da so številnim žrtvam trgovine z ljudmi "prodali veliko laž", da lahko preskrbijo svoje družine s službami v tujini. “Številni so porabili vse svoje prihranke, da so odpotovali v tujino, pri čemer so postali žrtve trgovine z ljudmi, prisilnega dela in spolnega izkoriščanja," je povedal Esoev.

Vodja vanuatujske meddržavne enote za kriminal Charlie Willie Rexona pravi, da tujim delavcem s Filipinov in iz drugih azijskih držav njihovi nadrejeni pogosto ob prihodu zasežejo potne liste – kar je prvi znak trgovine z ljudmi. “Trgovina z ljudmi se dogaja. Tihotapljenje ljudi se še vedno dogaja, tudi po Somonovem primeru. Samo prijavljajo se ti primeri ne,” je opozoril.