Osnutek resolucije, ki je prišel na mize, predvideva popolni embargo na izvoz orožja v Libijo, zamrznitev premoženja Gadafijeve družine in ljudi, povezanih z režimom, ter prepoved potovanja najvidnejšim predstavnikom libijske vlade.

V osnutku je omenjena tudi možnost, da polkovnik Gadafi za storjene zločine pri zatiranju vstaje odgovarja pri Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), kar pa je pričakovano postalo kamen spotike med velesilami.

"Seveda obstajajo določene nianse," je izjavil francoski veleposlanik Gerard Araud, čigar država je skupaj z Veliko Britanijo odigrala glavno vlogo pri pripravi predloga resolucije o Libiji. "Nobenih težav ni pri embargu na orožje in pri sankcijah, edino vprašanje, ki je še vedno na mizi, je način, kako bomo to napotili na ICC," je pojasnil. Omembi ICC-ja nasprotujejo Kitajska, Rusija, Južna Afrika, Indija, ZDA pa se niso opredelile.

Spopadi v prestolnici in okoliških mestih
Medtem ko v stekleni palači Združenih narodov v New Yorku potekajo usklajevanja o sankcijah proti vladajočemu režimu v Libiji, se je v intervjuju za televizijo Al Arabija oglasil Gadafijev sin Saif al Islam Gadafi. "Libijski narod ima pred seboj odprta vrata do vseh možnosti in zdaj so se začela kazati znamenja državljanske vojne in tujega vmešavanja," je posvaril eden izmed Gadafijevih sinov.

Čete, zveste Gadafiju, so se čez dan utrdile v središču Tripolisa, medtem ko se nadaljujejo čiščenja predmestij, najhuje je v revnih naseljih, kjer gospodarijo tuji plačanci. Režim je posredno priznal, da ne nadzoruje več Misrate, drugega največjega mesta, ki leži 210 km vzhodno od Tripolisa. O novih spopadih poročajo iz mesta Zavija, ki leži 50 km zahodno od glavnega mesta.

Pravosodni minister oblikoval začasno vlado
Na vzhodu države, v Cirenajki, ki se je režima otresla že pred nekaj dnevi, se revolucija razvija naprej. V Bengaziju, kjer se je upor tudi začel, se je oblikovala začasna prehodna vlada, ki jo vodi Gadafijev nekdanji pravosodni minister Mustafa Mohamed Abud Ajleil. Bengazijski časopis Quryna prenaša Ajleilove izjavo: "Za zločine, ki so se zgodili v Libiji, je edini odgovoren le Moamer Gadafi."

Abud Ajleil je v uvodnem nagovoru vztrajal pri enotnosti Libije, katere glavno mesto je Tripolis. Ob izpostavitvi Gadafijeve krivde je vodja začasne vlade poudaril, da je polkovnikovemu plemenu Gadafa odpuščeno sodelovanje v režimu. Sočasno so številna plemena, ki obvladujejo predvsem puščavsko notranjost države, prestopila na stran upornikov.

Glavno naftno nahajališče v rokah upornikov
Uporniki imajo zdaj povsem pod nadzorom naftno podjetje Arabian Gulf Oil, ki je del državne naftne družbe, in črpa nafto v vzhodnem delu države. AGOCO dnevno načrpa 450 tisoč sodčkov, večji del prihaja iz največjega naftnea polja v državi Sarir, ki leži globoko v puščavi in kjer so še v soboto dopoldne potekali spopadi.

Število žrtev raste, tujci bežijo v tisočih
Združeni narodi so se medtem pridružili ocenam Italije in francoskih humanitarnih organizacij, da je v nemirih proti Gadafiju umrlo že več kot tisoč ljudi. Svetovni program za hrano je posvaril pred morebitnim sesutjem sistema pri distribuciji hrane v Libiji, ki je v veliki meri odvisna od uvoza hrane.

Na tisoče ljudi, v veliki večini tujih delavcev, še naprej beži iz Libije. Trenutno je najbolj oblegan mejni prehod Ras Adžir na libijsko-tunizijski meji, kjer je na tisoče ljudi. Tunizijske oblasti so že zaprosile ZN in tuje države za pomoč pri reševanju in oskrbovanju beguncev. Britansko vojno letalstvo RAF je z dvema letaloma hercules iz libijske puščave evakuiralo okoli 150 tujih delavcev z naftnih polj.