Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je pred novinarji jasno in odločno zanikal obtožbe, ki se nanašajo še na čas, ko Jorge Maria Bergoglio še ni postal škof v Buenos Airesu. Po njegovih besedah te obtožbe razkrivajo proticerkvene levičarske elemente, ki se uporabljajo za napade na Cerkev.

Nekateri kritiki novoizvoljenemu papežu očitajo, da kot provincial ni zaščitil dveh jezuitskih duhovnikov, ki sta bila po ostrem nasprotovanju vojaškemu režimu leta 1976 zaprta in mučena.

Predtem so ju zaradi teoloških razlik z njunim takratnim provincialom Bergogliem izključili iz jezuitskega reda, s čimer naj bi ju po mnenju kritikov v celoti prepustili vojaški hunti.

"Nikoli ni bilo konkretne in kredibilne obtožbe glede tega. Argentinsko pravosodje ga je enkrat zaslišalo, a nikoli ni bil ničesar obtožen," je dejal Lombardi in pojasnil, da je veliko primerov, ki kažejo na to, da je Bergoglio skušal zaščititi veliko ljudi v času vojaške diktature. "Ko je postal škof, se je zavzemal za spravo v argentinski Cerkvi," je še dejal Lombardi.

Bergoglio je sicer že v svoji knjigi Jezuit pojasnil, da je bil tedaj, ko je bil star 40 let, še premlad in imel premalo vpliva, da je pa kljub temu naredil vse, kar je lahko, da ju je branil.

Argentinska Cerkev si je umazala roke v obdobju "umazane vojne" med letoma 1976 in 1983, ko je bilo nekaj njenih visokih predstavnikov povezanih z vojaško hunto, ki je bila odgovorna za ugrabitve in poboje najmanj 30.000 levičarskih nasprotnikov.

V bran Frančišku se je med drugim postavil tudi Nobelov nagrajenec za mir Adolfo Perez Esquivel, ki je odločno zanikal sodelovanje Bergoglia z vojaško hunto. "Nekateri škofje so bili sodelavci diktature, a ne Bergoglio," je dejal 81-letni Esquivel.

Kakšna je bila vloga Bergloglia, sicer ne more oceniti niti eden od dveh zaprtih duhovnikov, ki še živi. Oče Francisco Jalics je v pisni izjavi, objavljeni na spletni strani nemških jezuitov, zatrdil, da se je s sedanjim papežem spravil. "Po tistih dogodkih sva skupaj darovala mašo in sva se slovesno objela," je zapisal. "Spravil sem se z dogodki in jih smatram za preteklost," še dodaja.

Sicer pa Jalics v izjavi pravi, da ne more opredeliti vloge Bergoglia v dogodkih. "Po najini izpustitvi sem zapustil Argentino. Šele več let zatem sem imel priložnost o tem govoriti z očetom Bergogliom, ki je bil medtem imenovan za nadškofa v Buenos Airesu," pojasnjuje. Jezuit pa ob tem zagotavlja, da papežu želi obilo Božjega blagoslova.

"Strokovnjak za prikrivanje zadev"
Sestra enega izmed obeh zaprtih jezuitov Graciela Yorio je po izvolitvi Bergoglia za 266. poglavarja Rimskokatoliške cerkve zapisala, da ne more verjeti, kakšna je odločitev kardinalov.

"Tako sem razžaloščena in besna, da ne vem, kaj naj storim," je zapisala in dejala, da je njen zdaj že pokojni brat pred dvema letoma zagotovil, da bo Bergoglio postal papež. "Je prava oseba za prikrivanje nečednosti. Je strokovnjak za prikrivanje zadev," pravi 67-letna psihoterapevtka Yorieva.

Sestra umrlega jezuita izpostavlja še, da naj bi se Bergoglio po lastnih navedbah zavzel za oba zaprta. "Sprašujem se ... če je bilo res tako, zakaj ni o tem povedal družinskim članom? Lagal nam je, tako kot je leta 2010 lagal sodišču, na katerem je nastopil kot priča," je še prepričana Yorieva.