Organizacija je države razdelila v tri kategorije - svobodne, deloma svobodne in nesvobodne. Odkar se je pred devetimi leti začela erozija svobode po svetu, je bil položaj lani najslabši. Dvakrat več držav je nazadovalo po lestvici, kot pa jih je napredovalo. Slovenija je sicer tudi tokrat dobila najvišje ocene, tako kot od leta 2003 naprej.

Poročilo zajema 195 držav sveta, od tega jih je v novem poročilu slabše ocene dobilo 61, položaj svobode pa se je izboljšal v 33 državah. Freedom House ocenjuje države glede na položaj državljanskih svoboščin in položaj političnih pravic, na podlagi česar pride skupaj ocena o svobodi. Od 195 držav jih je v kategoriji svobodnih 89 oziroma 46 odstotkov. V kategoriji deloma svobodnih jih je 55 oziroma 28 odstotkov, v kategoriji nesvobodnih pa 51 oziroma 26 odstotkov.

Ocene se gibajo od ena do sedem, pri čemer ena pomeni največ svobode. Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz leta 2014 in Freedom House ugotavlja, da je svoboda nazadovala zaradi "agresivnejših pristopov avtoritarnih režimov in naraščanja terorističnih napadov".

"Sprejemanje demokracije kot prevladujoče oblike vladanja je pod največjo grožnjo v zadnjih 25 letih. Avtoritarni režimi so do nedavnega vsaj govorili, da spoštujejo mednarodne sporazume, in vsaj na zunaj dovolili konkurenčne volitve in človekove pravice. Danes pa odkrito govorijo o superiornosti enostrankarske vladavine in si prizadevajo za odstranitev temeljnih demokratičnih načel," je povedal podpredsednik za raziskave Arch Puddington.

Tunizija se je prebila med svobodne
Najslabši območji sta ponovno Bližnji vzhod in sever Afrike, pri čemer je svetla izjema le Tunizija, ki je postala prva arabska država s prebojem med svobodne države po 40 letih. Sirija ima najslabše ocene od vseh držav v zadnjem desetletju, v Egiptu predsednik Abdel Fatah Al Sisi zatira civilno družbo, islamski skrajneži pa ogrožajo vlade in prebivalstvo v Iraku, Siriji, pa tudi v Pakistanu in Nigeriji.

Nazadovalo je skrb vzbujajoče veliko velikih, gospodarsko močnih ali regionalno vplivnih držav. Med njimi Azerbajdžan, Egipt, Kenija, Nigerija, Rusija, Tajska, Turčija in Venezuela. Nazadovanje je posledica predvsem tudi povečanja državnega nadzora, omejitve dostopa do interneta in osebne avtonomije.

Najslabše od najslabših so Srednjeafriška republika, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Severna Koreja, Savdska Arabija, Somalija, Sudan, Sirija, Turkmenija in Uzbekistan.

Kuba, Tajska, Rusija ...
Na ameriški celini je najslabša Kuba, čeprav Freedom House poudarja pozitiven pomen izboljšanja odnosov z ZDA proti koncu leta in rast neodvisnih medijev. Mehika je kritizirana zaradi korupcije in mamilarskega nasilja, v ZDA pa Freedom House izpostavlja pobijanje neoboroženih temnopoltih osumljencev.

V Aziji izstopajo državni udar na Tajskem in nove omejitve protestov, tiska in zatiranje manjšin v Mjanmaru, ki je ustavil pot v smer večje demokracije. Freedom House kritizira tudi omejitve protestov in tiska v Hongkongu.

Rusija je z oceno šest tik nad dnom, kar si je prislužila z napadom na Ukrajino, s prisvojitvijo Krima in podžiganjem upornikov na vzhodu te države ter z nadaljevanjem pritiska na domače medije ali oporečnike. Ukrajina se je znebila skorumpiranega predsednika Viktorja Janukoviča, vendar spada med deloma svobodne zaradi nasilja.

V Evropi je izpostavljena Madžarska, kjer stranka Fidesz nadaljuje preobrazbo države brez nemočne opozicije, v Turčiji pa predsednik Tayyip Recep Erdogan ščiti korupcijo, zatira medije in zlorablja sodstvo.

V Afriki je po lestvici zdrsnila Uganda zaradi zakonov proti homoseksualnosti, zatiranja žensk, opozicije in civilne družbe. V Južnem Sudanu poteka državljanska vojna, izboljšave pa sta doživela Madagaskar in Gvineja Bissau.