Skokoviti padci borznih indeksov so se zgodili nepričakovano. Slab borzni dan v New Yorku je s časovnim zamikom "okužil" tudi azijske trge. Japonski indeks Nikkei 225 je po poročanju BBC-ja padel za 5,3 odstotka, indeks hongkonške borze pa za 4,7 odstotka. Padel je tudi južnokorejski indeks Kospi, in sicer za 2,6 odstotka.

Padce so že včeraj doživeli tudi osrednji indeksi evropskih borz. Borzni strokovnjaki ne znajo natančno pojasniti, kaj je tisto, kar je borze zanihalo navzdol, znano je le to, da se je po več tednih podiranja rekordnih vrednosti trend na newyorških borzah končno obrnil.

Razlog za padec bi bilo lahko v petek objavljeno poročilo, ki kaže na močen trend ustvarjanja novih delovnih mest v ZDA, kar je med vlagatelji potrdilo prepričanje, da bo ameriška centralna banka kmalu zvišala obrestne mere. To pa je sprožilo prodajanje delnic.

Kot vedno ob padcu indeksov se je v ponedeljek zvišala cena zlata, nenadoma pa je postala med borzniki najpogostejša beseda inflacija.

Bela hiša miri
Zagovorniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponavljal, da so rastoči borzni indeksi ogledalo uspešnosti njegovega predsednikovanja, poudarjajo, da borzni padec, četudi velik, ne pomeni, da so temelji ameriške gospodarske rasti nestabilni. Pravijo, da je treba spremljati dolgoročne trende, ki so nedvomno pozitivni.