V sredo je odjeknila novica, da utegne Kitajska, ki ima v lasti daleč največ ameriškega dolga (in samo predstavljamo si lahko šok, če bi se naenkrat odločila za razprodajo) znižati nakupe ameriških obveznic. Donosnost 10-letne obveznice se je povzpela do skoraj 2,60 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih mesecih. Nekateri analitiki svarijo, da bi lahko skok nad 2,70 odstotka sprožil prodajni val. Škarje in platno ima v rokah predvsem ameriška centralna banka, ki ne sme sejati panike z morebitnim prehitrim zaostrovanjem denarne politike. Fed je nakazal, da bo letos vsaj trikrat zvišal ključno obrestno mero, in sicer marca, junija in decembra, vsakič za 25 bazičnih točk, s čimer bi bila obrestna mera Fed funds konec leta med 2,0 in 2,25 odstotka.

1981. donosnost 10-letne obveznice 15-odstotna
Bill Gross, sloviti obvezniški guru, je še razgrel strasti s tvitom, da je medvedji trend (medved je na borzah simbol negativnih gibanj) na obvezniškem trgu potrjen tako pri petletnih kot pri desetletnih obveznicah. Preostali analitiki s takšnimi ocenami še ne hitijo. Mimogrede, tudi donosnost slovenske 10-letne obveznice je v zadnjem mesecu občutno porasla (za 40 bazičnih točk) in je bila ta teden pri enem odstotku, kar pa je, zgodovinsko gledano, seveda še vedno izjemno nizko. Za primerjavo: leta 1981 je bila povprečna donosnost na desetletno ameriško obveznico več kot 15-odstotna. Vse od takrat se ameriške obveznice dražijo, njihova zahtevana donosnost pa posledično pada.

Sveži rekordi kljub pocenitvi FB-jevih delnic
Ključno vprašanje na Wall Streetu je, kaj za delnice pomenijo vedno višje obresti, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic. V teoriji to ni dobra novica za delniške trge, a za zdaj je skrb odveč. Bill Miller, še en sloviti obvezniški vlagatelj, meni, da bodo naraščajoče donosnosti celo pomagale delnicam. Za zdaj mu ne gre oporekati. V petek je Dow Jones poskočil za dobrih 200 točk, tako da nova rekordna znamka znaša 25.803 točke. Amazonove delnice so prvič prebile mejo 1.300 dolarjev. Blestele so finančne delnice, potem ko so J. P. Morgan Chase, BlackRock in Wells Fargo poročali o spodbudnih četrtletnih rezultatih. So pa Facebookove delnice padle za dobre štiri odstotke, saj podjetje napoveduje spremembe pri viru novic (news feed), kar bi lahko zmanjšalo zanimanje FB-jevih uporabnikov.

Dolar cenejši, zlato navzgor
Dolar je v zadnjem tednu spet izgubljal. Za evro je bilo treba v petek plačati že več kot 1,22 dolarja, kar je največ v zadnjih treh letih. Evru so pomagali tudi namigi, da utegne ECB letos končati politiko kvantitativnega sproščanja. Slabitev dolarja je navzgor pognala cene zlata. Pri 1.333 dolarjih za 31,1-gramsko unčo je ta plemenita kovina dosegla najvišjo raven po 15. septembru. Paladij je v torek pri 1.111 dolarjih za unčo dosegel rekordno vrednost. Nafta se je ves teden dražila, 159-litrski sod brenta je bil le še 20 centov oddaljen od 70 dolarjev. Dogovor Opeca in še nekaterih večjih izvoznic o omejitvah kvot črpanja daje rezultate, do konca leta bodo načrpale 1,6 milijona sodov na dan manj.

Korejci razmišljajo, da bi zaprli menjalnice
Južnokorejski pravosodni minister Sang Ki Park je z izjavo, da se pripravljajo na zaprtje kriptomenjalnic, v četrtek sprožil razprodajo na trgu kriptovalut, saj je Južna Koreja pomemben trg predvsem za bitcoin in ethereum. Pri ethereumu je več kot deset odstotkov prometa ustvarjenega prek korejskega vona, ki je za dolarjem druga največja fiat valuta za trgovanje z ethereumom. Vrednost bitcoina je po Parkovih izjavah (opozoril je tudi, da se trg kriptovalut vse bolj spreminja v vrtinec špekulacij in iger na srečo) padla za 15 odstotkov in se spustila tudi pod 13 tisoč dolarjev. Dodatna težava je tudi napoved kitajskih oblasti o omejitvi rudarjenja bitcoinov, češ da za to porabijo preveč električne energije.

Bitcoin v Koreji 40 odstotkov dražji kot v ZDA
Pri trgovanju s kriptovalutami je precej pozornosti vzbudila razlika v ceni kriptovalut na različnih menjalnicah. Predvsem v Južni Koreji, kjer prodajni pritisk ni tako velik, je vrednost bitcoina bistveno višja kot drugod. Dogaja se tudi, da je bitcoina za več kot 40 odstotkov dražji kot na ameriških menjalnicah. Na spletni strani Coinmarketcap.com, kjer so objavljene vrednosti vseh kriptovalut, so prav zato na začetku tedna korejske menjalnice izločili iz izračunavanja povprečne cene določene kriptovalute. Tržni udeleženci so to razliko v ceni, ki jo ponujajo korejske menjalnice, poimenovali "kimči premija" (kimchi premium).

Arbitraža ni tako preprosta, kot se zdi
Seveda se takoj postavi vprašanje, zakaj ne bi z arbitražo zaslužil lepo vsoto denarja, a stvar ni tako preprosta, kot je videti. Zastonj kosila, kot radi rečemo v ekonomskem besednjaku, tudi v tem primeru ni, "kriva" pa je korejska politika preprečevanja pranja denarja. Omejitev je kar nekaj. Če želijo na primer domači vlagatelji zamenjati vone v tujo valuto, jih pri transakcijah v skupni vrednosti več kot 50 tisoč dolarjev (v koledarskem letu) čaka kar zahteven proces pridobivanja dokumentov in pojasnjevanja, kaj je v ozadju. Tudi tujce čakajo zapleteni postopki, če želijo v Koreji kupovati kriptovalute, poleg tega se lahko cena bitcoina v času, ko kupiš bitcoin v ZDA in ga kaniš prodati v Koreji, močno spremeni in z zaslužkom ni nič.