Dokončnega dokaza sicer še ni, je dejal Šimonović. "Govorimo o vedno večjem prilivu neuradnih borcev in vedno več dokazih, da so v boje vpleteni tudi nekateri ruski vojaki," je dejal pomočnik Ban Ki Muna za področje človekovih pravic Šimonović, sicer nekdanji hrvaški diplomat in pravosodni minister.

Rusija sicer zavrača obtožbe Zahoda, da podpira proruske upornike tako z orožjem kot z vojaškimi enotami, poroča Reuters.
Uslužbenci ZN-a so se 21. maja pogovarjali z Rusoma, ujetima na vzhodu Ukrajine. Oba menita, da bi morala biti obravnavana kot zajeta vojaka, Rusija pa vztraja, da gre za nekdanja vojaka, ki sta vojsko že zapustila. Rusa ukrajinske oblasti sicer obtožujejo terorizma.

"Zelo težko je dokazati, ali gre za vojake ali ne. Zato večinoma govorimo o 'borcih' Ruske federacije," je dejal Armen Harutjunjan, vodja opazovalne misije ZN-a za človekove pravice v Ukrajini.

Rusija bi bila izpostavljena ICC-ju
Če bi se dokazalo, da je Moskva udeležena v vojni, bi to Rusijo izpostavilo obtožbam o vojnih zločinih in potencialnih sojenjih pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), h kateremu želi Kijev pristopiti.

Razglasiti Rusijo za udeleženko v konfliktu je sicer domena Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), skrbnika ženevskih konvencij glede pravil v vojni, ki šteje za referenčnega v ZN-u. ICRC je lani vojno v Ukrajini razglasil za državljansko, oborožen konflikt pa naj ne bi bil mednaroden.

Podatki ZN-a: Od aprila lani ubitih več kot 6.400 ljudi
Po podatkih ZN-a, ki so bili objavljeni danes, je bilo v Ukrajini od aprila lani v spopadih sicer ubitih že več kot 6.400 ljudi.

V uradu visokega komisarja ZN-a za človekove pravice v najnovejšem poročilu o stanju v Ukrajini sicer opažajo, da je na vzhodu države po sklenitvi krhke prekinitve ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki na podlagi sporazuma iz Minska dejansko sledila omilitev spopadov, kar je tudi vodilo v zmanjšanje števila civilnih žrtev.

Kljub temu pa je od sredine aprila lani do 30. maja letos v ukrajinskem konfliktu umrlo 6.417 ljudi, od tega vsaj 626 žensk in deklet. Poleg mrtvih so spopadi in nasilje zahtevali še 15.962 ranjenih. A številke bi lahko bile veliko višje, opozarjajo v uradu visokega komisarja ZN-a za človekove pravice.

Zaradi posledic konflikta v Ukrajini poleg tega trpi kar okrog pet milijonov ljudi. Od tega jih je 1,2 milijona notranje razseljenih.

Poročila o zločinih z obeh strani
"Priča smo številnim skrb vzbujajočim poročilom o hitrih usmrtitvah, ki so ji izvedle oborožene skupine, preverjamo pa tudi podobne očitke na račun ukrajinskih oboroženih sil," je dodal visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Raad Al Husein in kritiziral "grozljive navedbe o mučenju v priporu", ki sta ga izvajali obe strani konflikta.

Al Husein je opozoril še na trpljenje številnih civilistov, ki so tarča zlorab človekovih pravic. Med drugim so jih doleteli uboji, mučenje, pridržanja, prisilno delo, plenjenje, zahteve po odkupnini in izsiljevanje.