"To je vzor za Nemčijo, da lahko nekdo sprejme takšno suvereno odločitev," je dejala Weidel v pogovoru za Financial Times glede brexita.

Tovrsten referendum o dexitu, kot ga je poimenovala, bi po njenem prepričanju izvedli, če ne bi mogli uresničiti sprememb, za katere si prizadeva AfD. Med drugim si pri stranki prizadevajo za reformo institucij EU-ja, da bi omejili moč Evropske komisije in odpravili po njihovem mnenju demokratični primanjkljaj.

Z izjavami Weidel zasleduje precej drugačno stališče od večine drugih nemških strank in nemških državljanov, ki večinsko podpirajo članstvo v EU-ju. AfD je sicer v zadnjih letih omejila svoj evroskepticizem in se osredinila predvsem na nasprotovanje migracijam. Stranko glede na nedavne ankete podpira okoli 22 odstotkov vprašanih, s čimer se uvršča pred vladajoče socialdemokrate (SPD), ki uživajo 16-odstotno podporo.

Prihodnji velik preizkus za nemške stranke bodo evropske volitve junija.

Množični protesti proti skrajni desnici

V Berlinu, Kölnu, Münchnu in drugih nemških mestih so ves konec tedna potekali protesti proti skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se jih je skupno udeležilo več kot 1,4 milijona ljudi.

Protesti so od petka do nedelje potekali v več kot sto mestih po vsej državi. V Berlinu se je pred stavbo parlamenta v nedeljo zbralo 100.000 ljudi, v Münchnu pa po podatkih policije 80.000, po trditvah organizatorja pa kar 200.000 ljudi. Shod so morali zaradi prevelike gneče preklicati, udeležence pa so pozvali, naj se mirno razidejo, poroča Deutsche Welle. Ljudje so skupaj vzklikali "vsi skupaj proti fašizmu".

Povod za množične proteste je bilo razkritje neodvisnega preiskovalnega portala Correctiv, ki je 10. januarja objavil poročilo o tem, da je novembra lani v Potsdamu potekal tajni sestanek članov AfD-ja s skrajnimi desničarji. Na srečanju naj bi bili tudi člani konservativne Krščanskodemokratske unije (CDU), ki je glavna opozicijska stranka v državi. Na sestanku so udeleženci razpravljali o izgonu priseljencev in "neasimiliranih državljanov" oziroma o "remigraciji", ki se v skrajno desnih krogih pogosto uporablja kot evfemizem za izgon priseljencev in manjšin.

Pri AfD-ju so potrdili, da so bili njihovi člani na omenjenem sestanku, ki so ga označili za "zasebno srečanje", in ne za "tajni sestanek". Vztrajajo pa, da predlogi o remigraciji, ki so bili del njihovega zadnjega volilnega programa, ne vključujejo naturaliziranih nemških državljanov. Ta predlog naj bi na srečanju podal avstrijski skrajni desničar Martin Sellner, ki pa ni član AfD-ja.

Prepoved AfD-ja po sodni poti?

Med protestniki, ki so se zbrali konec tedna, se zato krepijo tudi pozivi vladi, naj stranko AfD prepove po sodni poti. Ta predlog je bilo v javnosti že slišati, na začetku meseca je o tem govorila tudi Saskia Esken, sopredsednica Socialnih demokratov. A podkancler Robert Habeck je, čeprav je AfD obtožil, da se sistematično pripravlja na to, "da bi Nemčijo spremenila v državo po vzoru Rusije", opozoril na "nevaren povratni udarec", ki bi se verjetno zgodil, če bi takšna poteza spodletela, poroča Guardian.

Novica o zborovanju skrajne desnice v Potsdamu je v Nemčiji pritegnila dodatno pozornost, saj je AfD po anketah podpore trenutno druga stranka po vsej državi, in to le nekaj mesecev pred tremi pomembnimi regionalnimi volitvami v vzhodnonemških deželah Saška, Turingija in Brandenburg, kjer je njihova podpora najmočnejša. Kancler Olaf Scholz, ki se je prejšnji konec tedna pridružil demonstracijam proti skrajni desnici, je dejal, da vsak načrt za izgon priseljencev ali državljanov pomeni "napad na njihovo demokracijo in posledično na vse državljane".

Prizore s protestov v Berlinu, Bonnu, Kölnu in Münchnu si oglejte v galeriji.