Socialistična Jugoslavija je imela vladarski dvor, ki bi mu spletke in peripetije lahko zavidal marsikateri razvpiti monarhični dvor. Najbolj skrivnostna in najbolj nenavadna vloga nenavadnega socialističnega dvora, od koder so upravljali drugo Jugoslavijo, katere del je bila ves čas tudi Slovenija, pa je pripadel Jovanki Broz, katere dolgo življenje se je v nedeljo izteklo v Beogradu.

Mlada komunistka iz revne Like
Pred 89 leti se je rodila kot Jovanka Budisavljević v srbski krajišniški družini v Liki oz. natančneje v vasi Pećane v bližini Udbine v današnji Hrvaški. Na začetku 2. svetovne vojne se je kot 17-letnica vključila v partizanske bojne enote, kjer so jo dodelili 6. liški diviziji, v kateri je med prvimi borci postala članica Komunistične partije Jugoslavije. Mlada Ličanka s partizanskim imenom Mara je bila med vojno ranjena v nogo in med drugim zbolela za tifusom. Pri 21 letih je bila odlikovana z dvema odlikovanjema za hrabrost, konec vojne pa je dočakala s činom kapetanke.

Usodno srečanje sredi nemškega desanta
Nenavadno hitro napredovanje je povezano z znamenitim nemškim desantom na Drvar (maja in junija 1944), ko so hoteli Nemci ujeti vrhovni štab partizanskih sil s Titom na čelu. Prav na vrhuncu bitke se je Jovanka Budisavljević srečala z Josipom Brozom - Titom, v čigar krogu je nato ostala. Dokončno je Jovanka postala članica Titovega osebja takoj po vojni, ko je začela delati v kabinetu maršala Jugoslavije.

Iz ljubimke do tretje Titove žene
O tem ključnem napredovanju kroži več različic: izbranka med 50 mladimi in zanesljivimi partizankami za delo tajnice v Titovem kabinetu, po drugi različici jo je izbral Stevo Krajačić (vodje sovjetskega NKVD-ja za Jugoslavijo), ker je bila sovjetska vohunka. Po tretji različici je bila določena za nadzor hrane in razdelitev zdravil med Titovim osebjem.

Po smrti velike Titove ljubezni Davorjanke Paunović leta 1946 je privlačna Jovanka hitro postala njegova nova ljubimka z uradno vlogo osebne tajnice in članice najožjega Titovega osebja. Po šestih letih pred javnostjo prikritega razmerja sta se Tito in Jovanka leta 1952 tajno poročila. Obred je potekal 15. aprila v vili Dunavka v Iloku, ženina priča pa je bil takratni drugi mož Jugoslavije Aleksandar Ranković. Javnosti je bila nova, tretja, Titova žena predstavljena šele leta 1953 ob sprejemu britanskega zunanjega ministra Anthonyja Edna.

Vladarica ali gospodinja Titovega dvora?
Že tako različne zgodbe in pričevanja se ob vlogi prve jugoslovanske dame močno razdelijo. Svojeglava mladenka, ki je bila kar 32 let mlajša od Tita, si je po eni strani hitro pridobila naklonjenost javnosti in hkrati številne sovražnike v najožjem državnem vrhu. Številni trdijo, da si je hitro pridobila močan vpliv nad Titom in postala nevidna vladarica Jugoslavije, medtem ko drugi zatrjujejo, da je bila muhasta in zahtevna prva dama, ki se je ubadala z vodenjem gospodinjskega dela dvora in svojimi psi kodri, ne pa s politiko.

Po besedah Aleksandra Rankovića, vladarja jugoslovanskih tajnih služb, je prav Jovanka poskrbela za njegov odmevni padec leta 1966, ko je Tita prepričala, da njegov "Marko" vohuni za njima. Prav konec 60. let naj bi bil njen vpliv največji, prav zaradi tega pa sta se z možem zapletala v čedalje hujše prepire, ki so se dostikrat vrteli okoli političnih in kadrovskih vprašanj. Prav prerekanje z možem pa je vodilo v njen padec.

Obtožena načrtovanja državnega udara
Že ostareli Tito je leta 1974 prisluhnil nasprotnikom njegove žene in ustanovljena je bila posebna komisija, ki je začela preiskovati življenje Jovanke Broz. Uradno prva dama Jugoslavije je bila na tajnih sestankih obtožena, da je sovjetska vohunka, ki s srbskimi generali spletkari proti Titu in si prizadeva prevzeti vso oblast.

Tajna aretacija po domnevnem ukazu Tita
Skupina pod vodstvom Mitje Ribičiča in Staneta Dolanca ter generala Nikole Ljubičića je v nekaj letih tako povsem na stranski tir potisnila Jovanko in si prisvojila popoln vpliv nad vse bolj bolnim Titom. Prav naveza Dolanc-Ljubičić je povzročila, da se je Tito leta 1975 odselil z Užićke 15 in se vselil v Beli dvor. Jovanka posledično tudi ni več potovala s Titom na številna tuja potovanja.

Kot prva dama Jugoslavije je Jovanka zadnjič v javnosti nastopila 14. junija 1977 ob sprejemu norveškega premierja Oddvarja Nordlija. Tu je tudi zadnjič v živo srečala svojega moža. Nekaj tednov pozneje je sledila tajna aretacija, ki je niso nikoli pojasnili, a naj bi jo ukazal sam Tito. Na kratko se je pojavila v javnosti šele ob Titovem pogrebu maja 1980, ko so ji dovolili, da se na veličastnem državniškem pogrebu poslovi od moža, ki je s trdo roko vladal Jugoslaviji in zadnja leta prek "šepetalcev" tudi njej.

Hišni pripor za prvo damo
27. julija 1980 jo je tajna služba nenapovedano in grobo izselila z Užičke 15 in jo preselila v hišni pripor v vili na Bulevar mira 75. Kolektivno vodstvo SFRJ-ja je Jovanko prek medijev obtoževalo vohunjenja za Sovjetsko zvezo, prešuštvovanja z vojaškimi častniki in predvsem načrtovanja državnega udara s srbskimi generali. Leta 1985 je do poslancev zvezne jugoslovanske skupščine nenadoma prispelo njeno pismo, v katerem je predstavila svojo žalostno usodo "Titove vdove in obsojenke brez sojenja".

34 let neuspešnega boja za dediščino
V 80. letih se je zapletla v pravni boj za Titovo dediščino, v kateri so ji odrekli vse premoženje, s čimer se nikakor ni mogla sprijazniti. Dolgotrajni pravni boj 34 let po Titovi smrti še ni končan, s čimer se je uresničila Jovankina napoved, da bo umrla prej, preden bo konec zapuščinske razprave.

Jovanka Broz je še naprej živela v skoraj popolni osami, kar se ni spremenilo niti po razpadu Jugoslavije in krvavih državljanskih vojnah. Iz nepojasnjenih vzrokov je tudi pod režimom Slobodana Miloševića ostajala v neformalnem hišnem priporu. Šele leta 2009 ji je nova srbska vlada odobrila pokojnino in podelila nove osebne dokumente, stare so ji odvzeli že leta 1977!

Ovira na poti do oblasti
V zadnjih letih je kljub boleznim le izstopila iz osame in redkim medijem zaupala svojo plat zgodbe. Jovanka Broz je za vse svoje tegobe in ločitev od ljubljenega moža obtožila Dolanca in Ljubićiča, saj sta se sekretar Izvršnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije in obrambni minister želela polastiti vse oblasti v Jugoslaviji. Ker je vedela za njune ambicije, je postala ovira pri dostopu do vse bolj bolnega Tita. Pozneje pa je bila kot nezaželena priča pregnana v hišni pripor, v katerem se je nemočno borila za svojo dediščino po Titu.

Uganka, ki terja odgovore
Vsekakor je bila Jovanka Broz kot sopotnica jugoslovanskega samodržca Tita ena najzanimivejših osebnosti na prostorih nekdanje skupne države. Njena zgodba s smrtjo v 89. letu starosti vsekakor še ni dobila zadnjega poglavja, saj nepojasnjena skoraj tridesetletna izolacija nekdanje prve dame Jugoslavije pušča odprtih veliko vprašanj.