V odročni vasi v gorovju Nimba se okoli 20 z mačetami oboroženih moških pripravlja na pohod skozi gozd v sosednjo Slonokoščeno obalo, kjer so se pripravljeni bojevati za vsakogar, ki jim je pripravljen plačati. Večina izmed njih je obubožanih nekdanjih bojevnikov iz državljanske vojne v Liberiji, ki so po koncu spopadov ostali brez dela.

Priložnost za unovčenje izkušenj iz spopadov se je zdaj pokazala v sosednji Slonokoščeni obali, ki se je znova znašla na robu državljanske vojne po novembrskih predsedniških volitvah, na katerih je zmagal opozicijski voditelj Alassane Ouattara, ki mu samooklicani dozdajšnji predsednik Laurent Gbagbo noče predati oblasti.

V povolilnem nasilju je umrlo več kot 200 ljudi in Ouattara je svojega nasprotnika obtožil, da si pri napadih na njegove privržence pomaga z liberijskimi plačanci, ki delujejo skupaj z vladnimi silami, uradno še zmeraj zvestimi dozdajšnjemu predsedniku, ki kljub pritiskom mednarodne skupnosti noče odstopiti.

Organizacije za človekove pravice menijo, da so liberijski plačanci odgovorni za ulične spopade v največjem mestu Abidžan, kar pa so v Gbagbojevem taboru zanikali.

Z lasuljami nad naboje
Nekateri iz skupine nekdanjih liberijskih bojevnikov nosijo ženske lasulje, veliko vraževernih pa meni, da jih lasulje ščitijo pred streli nasprotnika. V morebitnih spopadih v Slonokoščeni obali so se pripravljeni bojevati za katero koli stran in čez mejo naj bi jih odšlo že večje število.

"V tem poslu smo že veliko let," je dejal 33-letni moški po imenu Jack. "Vemo, kako se dobro bojevati in če nas privrženci Gbagboja ali Ouattare zaposlijo za boj, potem bo to dobro," je dodal Jack, eden izmed borcev, ki so se večinoma bojevali v uporniški vojski Charlesa Taylorja. Temu sodijo za še en konflikt v zahodni Afriki, v Sierri Leone.

Jacku ni mar, katera stran v sporu ima prav. Zanj je pot v Slonokoščeno obalo način preživetja, kot tudi za veliko drugih, ki se niso znašli v povojni Liberiji. Liberijska vlada jih je po koncu vojne razorožila, a jih ni hotele vključiti v redne vojaške sile. Nihče izmed njih ne nosi orožja, za katerega upajo, da jim ga bodo priskrbeli delodajalci na drugi strani meje.

Drugi iz skupine, imenovane Črn avtomobil (Black car), in prav tako s črno lasuljo, konča pogovor z novinarjem. "Pojdimo naprej. Ti ljudje bodo svetu povedali, da se gremo bojevat," pravi in konča, da gredo na misijo, kjer morajo dati vse od sebe, da bi bili uspešni in bi se lahko vrnili nazaj ter pomagali svojim družinam.

Bojazen pred širjenjem spopadov
Liberija tudi nekaj let po koncu državljanske vojne ostaja ena najrevnejših držav na svetu, kjer mora večina prebivalcev preživeti z manj kot dolarjem na dan. Liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf je v začetku meseca opozorila rojake, naj se ne vpletajo v konflikt v sosednji državi.

Visoki predstavnik liberijskih oblasti je pojasnil, da je v državi veliko nekdanjih bojevnikov in da se nekateri izmed njih zaposlili, za druge pa je vojskovanje del življenja. Za zdaj ni jasno, koliko Liberijcev je odšlo v čezmejni boj, a konflikt v Slonokoščeni obali bi lahko hitro prestopil meje in zanetil etnične napetosti v Liberiji, česar se tam najbolj bojijo.