Evropska unija je opozorila, da Rusija ponuja poceni žito državam v razvoju zaradi lastnih geopolitičnih koristi, s tem pa ustvarja nove odvisnosti in negotovost na svetovnem prehranskem trgu. "Medtem ko se svet spopada z moteno oskrbo in vse višjimi cenami, se Rusija zdaj približuje državam v razvoju z dvostranskimi ponudbami za pošiljke žita po znižanih cenah in se pretvarja, da rešuje problem, ki ga je sama ustvarila," je v pismu ranljivim državam zapisal prvi diplomat EU-ja Borrell. Dodal je: "To je cinična politika namerne uporabe hrane kot orožja za ustvarjanje novih odvisnosti s povečanjem gospodarske ranljivosti in svetovne negotovosti glede hrane."

Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden voditeljem šestih afriških držav obljubil do 50.000 ton brezplačnega žita. Predtem je zavrnil vrnitev Rusije k sporazumu o izvozu žita.

Nad Kijevom sestrelili 15 brezpilotnikov

Ukrajinska prestolnica Kijev je bila medtem ponoči znova tarča ruskih zračnih napadov. Zračna obramba je sestrelila več kot deset brezpilotnikov iranske izdelave šahed. Po prvih podatkih napad ni zahteval žrtev ali uničenja v prestolnici. Ukrajinska zračna obramba je nad prestolnico odkrila in sestrelila "skoraj 15 brezpilotnikov", je sporočil vodja vojaške uprave v Kijevu Sergij Popko in dodal, da je napad trajal približno tri ure.

Mestne oblasti so pred napadom prebivalce pozvale, naj ostanejo v zakloniščih. "To je bilo že 820. opozorilo o zračnem napadu za Kijev od začetka invazije," je dejal Popko.

Opozorila so se sicer oglasila tudi v sredo, ko je zračna obramba nad Kijevom sestrelila več kot deset brezpilotnih letalnikov. Ostanki sestreljenih letalnikov naj bi zadeli več objektov v prestolnici, a pri tem niso zahtevali žrtev. Ruske sile so v sredo napadle tudi pristaniško infrastrukturo v Izmailu, pristanišču na reki Donava tik ob Romuniji.

Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je potrdil, da je bilo v napadu uničenih skoraj 40.000 ton žita, ki je bilo namenjeno za nekaj afriških držav, Kitajsko in Izrael. Pristanišče Izmail na reki Donavi je sicer trenutno najpomembnejša izvozna točka za ukrajinsko žito.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po napadu na Izmail dejal, da je ta napad "posledica namere po ustvarjanju svetovne katastrofe na trgu s hrano". "Za rusko državo to ni le boj proti naši svobodi in naši državi. Moskva si prizadeva za svetovno katastrofo. V svoji norosti potrebuje zlom svetovnega trga s hrano, krizo cen, motnje v oskrbi," je dejal v nočnem videonagovoru.

Po poročanju ukrajinskih oblasti so ruske sile izvedle tudi napad na mesto Herson, v katerem so bili ranjeni trije civilisti, ki so bili v času napada na avtobusu, in štirje reševalci, ki so skušali pogasiti požar.

Rusija pa je sporočila, da so ponoči na območju Kaluge jugozahodno od Moskve sestrelili šest ukrajinskih brezpilotnikov. O žrtvah ali škodi ni poročil.

Prijeli ukrajinskega uradnika, ki je pomagal pri izogibanju vpoklicu

Ukrajinske oblasti za boj proti korupciji so sporočile, da so pridržali uradnika ukrajinskih oboroženih sil, ki je obtožen, da je moškim, vpoklicanim v vojsko, pomagal pobegniti iz države v zameno za plačilo.

Ukrajinski državni preiskovalni urad je v izjavi navedel, da je uradnik, ki je delal v kijevski mestni upravi in je vodil oddelek v vojski, izdajal lažne dokumente, v katerih so bili moški razglašeni za nesposobne za služenje v vojski. Moškim, ki so predložiti te dokumente, je bil dovoljen prehod meje.

"Cena storitve na osebo je bila 10.000 dolarjev," so zapisali in dodali, da so osumljenca prijeli pri dejanju, ko je prenašal dokumente trem osebam.

Odkar je Kijev po ruski invaziji februarja lani uvedel vojno stanje, je za vojsko sposobnim moškim, starim od 18 do 60 let, prepovedano zapustiti državo in jih je mogoče kadar koli poklicati na služenje vojaškega roka.

Medtem ko se ruska agresija proti Ukrajini nagiba v drugo leto, se Kijev zanaša na nabor za nadomestitev izgub na bojišču in nadaljevanje protiofenzive, da bi znova pridobila ozemlja pod ruskim nadzorom.

Poskusi izmikanja vpoklicu v vojsko so bili tako v Ukrajini kot tudi v Rusiji pogosti že pred rusko invazijo.

Rusija je medtem po besedah podpredsednika sveta za nacionalno varnost Dmitrija Medvedjeva od začetka leta v vojsko rekrutirala več kot 230.000 ljudi.

"Po podatkih ministrstva za obrambo je bilo od 1. januarja do 3. avgusta ... po pogodbi sprejetih več kot 231.000 ljudi," je dejal Medvedjev med srečanjem, ki ga je prenašala televizija.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi vojne v Ukrajini, potem ko je ruska vojska utrpela velike izgube, septembra lani napovedal delno vojaško mobilizacijo, v okviru katere so v vojsko vpoklicali približno 300.000 rezervistov. Več tisoč Rusov je takrat pobegnilo v tujino, da bi se izognili vpoklicu.

Ker Moskva ni želela napovedati druge mobilizacije, se je raje odločila za obsežno kampanjo v upanju, da bo Ruse privabila s finančnimi spodbudami.

Oblasti sicer niso razkrile števila ljudi, ki jih želijo pridobiti, a glede na različne ocene naj bi Moskva skušala pridobiti 400.000 prostovoljcev.