Putin je ukaz za božično premirje poslal ruskemu obrambnemu ministrstvu. Premirje se bo začelo 6. januarja ob 12. uri in končalo 7. januarja ob polnoči.

"Glede na poziv njegove svetosti, patriarha Kirila, odrejam ministru za obrambo Ruske federacije, naj uvede prekinitev ognja vzdolž celotne bojne linije v Ukrajini od 12. ure 6. januarja do 24. ure 7. januarja letos," je sporočila tiskovna služba Kremlja.

"Glede na to, da na območjih spopadov živi veliko pravoslavcev, pozivamo ukrajinsko stran, naj razglasi prekinitev ognja in jim omogoči udeležbo pri bogoslužju na božični večer, pa tudi na božični dan," so še dodali v izjavi.

To je prvič, da je Rusija uvedla popolno prekinitev ognja v Ukrajini od začetka ofenzive februarja lani.

Zelenski: S tem želijo ustaviti napredek naših fantov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zavrnil ruski poziv rekoč, da gre za zvijačo, s katero želi ruska stran ustaviti napredek ukrajinskih sil na vzhodu Doneškega bazena. Kot je dejal, se bo vojna končala, ko bodo ruske sile zapustile Ukrajino oz. jih bodo pregnali. "Zdaj želijo božič izkoristiti kot pretvezo, čeprav kratko, da bi ustavili napredek naših fantov v Doneškem bazenu, in pripeljati orožje ter enote bližje našim položajem," je dejal v nočnem videonagovoru.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je poziv že predtem označil za hinavščino. "Prvič. Ukrajina ne napada tujega ozemlja in ne ubija civilistov, kot to počne Rusija. Ukrajina na svojem ozemlju uničuje le pripadnike okupacijske vojske ...," je na Twitterju zapisal Podoljak. "Drugič. Rusija mora zapustiti zasedena ozemlja – le tako bo lahko imela 'začasno prekinitev ognja'. Hinavščino obdržite zase," je dodal.

Podoljak se je pred tem že odzval tudi na besede vodje Ruske pravoslavne cerkve, patriarha Kirila, ki je pred odločitvijo Putina pozval k prekinitvi ognja. Zapisal je, da Ruska pravoslavna cerkev ni avtoriteta za svetovno pravoslavje in da deluje kot "vojni propagandist". "Ruska pravoslavna cerkev je pozvala h genocidu nad Ukrajinci, spodbujala množične umore in vztraja pri še večji militarizaciji Rusije. Zato je njena izjava o 'božičnem premirju' cinična past in element propagande," je ocenil.

Biden: Mislim, da poskuša Putin najti nekaj kisika

Medtem je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da Putin s prekinitvijo ognja želi le "najti nekaj kisika". "Pripravljen je bil bombardirati bolnišnice, vrtce in cerkve" 25. decembra in na novo leto, je dejal Biden. "Mislim, da poskuša najti nekaj kisika," je dodal. Tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price pa je napoved označil za cinično. "Le malo zaupanja imamo v namene za tem naznanilom," je sporočil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

K enostranski prekinitvi ognja v času pravoslavnega božiča je pozval poglavar Ruske pravoslavne cerkve patriarh Kiril, pa tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se že od začetka vojne ponuja za posrednika v pogajanjih in naj bi se o tem pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

"Predsednik Erdogan je dejal, da je treba pozive k mirovnim pogajanjem podpreti z enostransko prekinitvijo ognja in vizijo pravične rešitve," je Erdoganov urad navedel besede turškega predsednika, ki jih je v telefonskem pogovoru namenil Putinu. Turški voditelj je svoje dobre odnose tako z Moskvo kot s Kijevom že večkrat izkoristil za posredovanje v konfliktu med Rusijo in Ukrajino.

Putin je Erdoganu odgovoril, da je Rusija pripravljena na resna pogajanja z Ukrajino, takoj ko bo ta "sprejela že znane zahteve in novo ozemeljsko realnost". Ob tem naj bi poudaril tudi "destruktivno vlogo Zahoda" v Ukrajini.

Američani bodo poslali bradleyje, Nemci marderje

Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se danes po telefonu dogovorila, da bosta njuni državi Ukrajini dobavili močno oborožena bojna vozila, so sporočili iz Bele hiše. Poteza sledi sredni odločitvi Francije, da Kijevu pošlje lahke tanke. ZDA bodo Ukrajini tako namenile vozila bradley, Nemčija pa vozila marder. Poleg tega bo Nemčija Ukrajini zagotovila še protiraketni sistem Patriot, ki so ga Kijevu pretekli mesec obljubile tudi ZDA.

Stoltenberg: Putin ni spremenil svojih ciljev

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je opozoril, da "ni nobenih znakov, da bi Putin spremenil svoje načrte ali cilje" glede Ukrajine.

Ukrajinska vojska je sporočila, da se ruske sile v zadnjem času usmerjajo predvsem na območje okoli Bahmuta in da so bili ruski napadi na mesti Avdijivka in Kupjansk neuspešni. Dodali so, da je v sredo umrlo 800 ruskih vojakov, ob tem pa so uničili tudi eno letalo, helikopter in tri tanke. Teh navedb tuji mediji ne morejo neodvisno preveriti.

Kijev tudi trdi, da je bilo v okupiranem mestu Tokmak v južni ukrajinski regiji Zaporožje v torkovi ofenzivi ubitih ali ranjenih 80 ruskih vojakov. Predstavnik ruske okupacijske uprave v Zaporožju Vladimir Rogov je medtem dejal, da so ukrajinske sile zadele okrožno bolnišnico v Tokmaku in da je bil v napadu ubit vojaški zdravnik, pa tudi več bolnikov. Fotografije na družbenih omrežjih prikazujejo uničeno stavbo, vendar ni mogoče potrditi, da je res šlo za bolnišnico, navaja nemška tiskovna agencija DPA, ki poudarja tudi, da niti ruskih niti ukrajinskih podatkov o številu mrtvih in ranjenih ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Nova delna ruska mobilizacija?

Predstavniki obeh vojskujočih se strani namreč pogosto navajajo veliko število žrtev na nasprotni strani. Ukrajina sicer že več dni poroča o množičnih napadih na pripadnike ruskih oboroženih sil. Po navedbah Kijeva je bilo samo v napadu na rusko vojaško zaklonišče v Makijevki v regiji Doneck na začetku tedna ubitih 400 ruskih vojakov, v drugi ofenzivi v vasi Čulakivka v regiji Herson pa 500. Namestnik ukrajinskega obrambnega ministra je dejal, da bi Moskva zaradi obsežnih izgub v prvi četrtini leta lahko razglasila drugo delno mobilizacijo.

Po drugi strani je Moskva v povezavi z ukrajinskimi napadi v preteklih dneh do zdaj uradno potrdila 89 smrtnih žrtev med svojimi vojaki.

Ukrajinski BDP padel za 30,4 odstotka

Ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko je sporočila, da je ukrajinski bruto družbeni proizvod (BDP) v letu 2022 zaradi vojne padel za 30,4 odstotka, kar je največji letni padec v več kot 30 letih oziroma od padca Sovjetske zveze leta 1991. A krčenje BDP-ja je po njenem mnenju manjše od napovedanega. "Uspehi ukrajinskih obrambnih sil, usklajeno delo vlade in zasebnega sektorja, nezlomljivi duh ljudi, hitrost obnavljanja kritične infrastrukture in finančna pomoč mednarodnih donatorjev so omogočili, da naše gospodarstvo živi in da se pomikamo proti zmagi," je dejala.

Za primerjavo, ukrajinski BDP je v letu 2021 zrasel za 3,4 odstotka.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da ne sme nihče podcenjevati Rusije in Putinovih vojnih ambicij. "Pokazali so veliko pripravljenost za sprejemanje izgub in trpljenja," je dodal vodja zveze Nato.

ZDA načrtujejo dobavo oklepnih transporterjev Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo dejal, da Washington razmišlja o dobavi oklepnih transporterjev Ukrajini. Po podatkih ameriške vojske gre za bojna vozila bradley, ki so običajno opremljena s protitankovskimi izstrelki in strojnico ter se lahko uporabljajo tudi za prevoz vojakov.

Na vprašanje, ali je dobava vozil bradley Ukrajini "na mizi", je Biden v sredo odgovoril pritrdilno, ne da bi navedel več podrobnosti. Za zdaj sicer ni jasno, kateri model vozil bradley bi lahko poslali Ukrajini.

Med obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v ZDA konec decembra se je Washington zavezal tudi, da bo Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je ta teden potrdil, da so se v Kijevu že začele priprave za dobavo teh sistemov.

ZDA ob tem Ukrajini že dobavljajo raketne sisteme Himars in moderne sisteme zračne obrambe Nasams, Kijev pa poleg sistemov zračne obrambe svoje zaveznike že dolgo prosi tudi za tanke in oklepne transporterje zahodne izdelave.

Tudi Zelenski je znova pozval zahodne sile, naj Ukrajini dobavijo čim več tankov in težkega orožja.