Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so ruske sile v nočnem napadu izstrelile štiri balistične rakete iskander. Ukrajinska zračna obramba jih ni mogla sestreliti. Foto: EPA
Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so ruske sile v nočnem napadu izstrelile štiri balistične rakete iskander. Ukrajinska zračna obramba jih ni mogla sestreliti. Foto: EPA

Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je dejal, da je bil tarča raket iskander infrastrukturni objekt v majhnem mestu Barvinkove na severovzhodu, pri tem sta bila ubita dva človeka, trije pa ranjeni.

Podrobnosti o objektu ni navedel. V aplikaciji Telegram je navedel, da je bilo v udaru poškodovanih tudi več kot 50 stanovanjskih hiš ter upravnih in poslovnih zgradb.

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so ruske sile v nočnem napadu izstrelile štiri balistične rakete iskander. Ukrajinska zračna obramba jih ni mogla sestreliti. Zračna obramba je sicer sestrelila 13 od 17 ruskih brezpilotnih letal nad petimi regijami na vzhodu, severu in v središču države.

Ukrenergo, nacionalni operater omrežja, je dejal, da so letalniki napadli elektrodistribucijske objekte v osrednji regiji Poltava, v regiji Sumi na severovzhodu in v severni regiji Černihiv. Ukrenergo je zato uvedel izredne izpade električne energije za industrijske in gospodinjske odjemalce v regijah Poltava in Černihiv.

Ruske sile so od marca okrepile napade z raketami in brezpilotnimi letali na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, s čimer so onemogočile približno polovico razpoložljive proizvodnje energije in povzročile daljše izpade elektrike za milijone odjemalcev.

Ukrajinske železnice so sporočile, da so nočni napadi poškodovali železniško infrastrukturo v nekaterih delih regije Harkov in za kratek čas zadržali nekatere potniške vlake.

Ruska vojska je v raketnih napadih ubila najmanj pet ljudi

Trump Zelenskemu obljubil konec vojne

Donald Trump je govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu obljubil, da bo v primeru zmage na novembrskih volitvah v ZDA končal vojno med Rusijo in Ukrajino. Dodal je, da si bo prizadeval za pogajanja med državama, ki bi vodila do miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Cenim predsednika Zelenskega, da se je oglasil, saj bom kot vaš naslednji predsednik ZDA svetu prinesel mir in končal vojno, ki je zahtevala ogromno življenj in uničila nešteto nedolžnih družin. Obe strani bosta lahko stopili skupaj in se pogajali o dogovoru, ki bo končal nasilje in odprl pot k blaginji," je Trump zapisal na svojem družbenem mediju Truth Social.

Zelenski je Trumpu čestital za že tretjo republikansko predsedniško nominacijo in mu zaželel vse dobro po nedavnem poskusu atentata. "S Trumpom sva se dogovorila, da bova na osebnem srečanju razpravljala o tem, s katerimi ukrepi lahko mir postane pravičen in resnično trajen," je dejal Zelenski ter opozoril na pomembnost ameriške podpore za zaščito svobode in neodvisnosti ukrajinskega naroda. "Ukrajina bo vedno hvaležna ZDA za pomoč pri krepitvi naših zmogljivosti, da se upremo ruskemu terorju," je še zapisal na omrežju X.

Umor desničarske političarke

V Lvovu na zahodu Ukrajine je bila v petek ustreljena nekdanja poslanka ukrajinskega parlamenta Irina Farion. 60-letna političarka je bila v petek zvečer ustreljena v glavo pred svojim domom, zato so jo odpeljali v bolnišnico v Lvovu, kjer je ponoči podlegla poškodbam, je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA potrdil notranji minister Ihor Klimenko in dodal, da policisti in obveščevalci že iščejo krivca za njeno smrt. K temu je ministra in vodjo ukrajinske obveščevalne službe pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ob tem obsodil napad.

Farion je bila jezikoslovka in profesorica na oddelku za ukrajinski jezik na univerzi v Lvovu, med letoma 2012 in 2014 pa je opravljala tudi funkcijo poslanke v ukrajinskem parlamentu kot članica ultranacionalistične stranke Svoboda.

Znana je bila zlasti po ostrih kritikah na račun Rusije in rusko govorečih Ukrajincev, zaradi česar je imela večkrat tudi težave. Univerza v Lvovu je lani začasno prekinila njeno pogodbo o zaposlitvi, potem ko je javno žalila rusko govoreče pripadnike ukrajinskega azovskega bataljona.

Povzročila je tudi incident, zaradi katerega jo je preiskovala ukrajinska varnostna služba, potem ko je javno objavila pismo podpornika z zasedenega polotoka Krim, ki je pod nadzorom Rusije. Pismo je objavila z njegovim imenom, ruske oblasti pa so ga nato aretirale.

Pred tem je leta 2018 rusko govoreče Ukrajince označila za mentalno zaostale in jih okrivila za rusko-ukrajinski spor, žaljive izjave in oznake je istega leta namenila tudi madžarski manjšini v Ukrajini.

V njeni stranki Svoboda so za umor obtožili Rusijo. Tega ni izključil niti Klimenko. "Naše glavne teorije o razlogih so osebno sovraštvo ter družbene in politične dejavnosti gospe Farion. Ne izključujemo možnosti, da je bil to umor po naročilu," je na Telegramu zapisal minister.

Trump Zelenskemu zagotovil, da bo končal vojno v Ukrajini