Večina vojn traja dlje, kot je bilo pričakovano ob njihovem začetku, je v danes objavljenem pogovoru za nemško medijsko skupino Funke poudaril Stoltenberg.

"Vsi si želimo hitrega miru," je poudaril Stoltenberg, a obenem ocenil, da če bi se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Ukrajinci nehali bojevati, njihova država ne bi več obstajala. "Če bosta ruski predsednik Vladimir Putin in Rusija odložila orožje, bomo imeli mir," je dodal.

Ponovil je, da ni dvoma, da bo Ukrajina "sčasoma postala članica Nata" in da po vojni potrebuje varnostna jamstva, sicer se lahko po besedah Jensa Stoltenberga zgodovina ponovi.

Nemčijo pozval k večji vojaški porabi

Generalni sekretar Nata je ob tem Nemčijo pozval k povečanju izdatkov za vojsko. "Med hladno vojno, ko sta vladala Konrad Adenauer ali Willy Brandt, so obrambni izdatki znašali od tri do štiri odstotke gospodarske proizvodnje," je pojasnil in dodal, da je bilo podobno tudi v njegovi domovini Norveški.

"Takrat nam je to uspelo in danes nam mora znova uspeti," je dejal Stoltenberg in ob tem spomnil na sklep julijskega vrha Nata, da dva odstotka bruto domačega proizvoda za vojaške izdatke predstavljata spodnji prag. Kot je še dejal, pričakuje, da bodo številne zaveznice ta prag presegle, še posebej pa je po njegovem pomembno, da se teh ciljev drži država, kot je Nemčija.

Več napadov z brezpilotnimi letalniki v Rusiji

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zračna obramba sestrelila šest brezpilotnih letalnikov nad zasedenim Krimom. V poročilu na Telegramu ni bilo pojasnjeno, ali je bilo na Krimu kaj škode ali poškodovanih.

Prav tako naj bi preprečili napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, natančneje okrožji Istra in Ramenki.

"Na kraju, kamor so padli ostanki letalnikov, ni bilo nobene škode ali žrtev. Pripadniki reševalnih služb so na kraju dogodka," je v sporočilu na omrežju Telegram po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal moskovski župan Sergej Sobjanin.

Na več moskovskih letališčih so skupno odpovedali šest poletov, še najmanj 30 pa jih je imelo zamudo. Odpovedi in preložitve poletov ob vse pogostejših grožnjah zaradi ukrajinskih napadov z brezpilotnimi letalniki so postale že običajna poteza ruskih oblasti.

Poškodovano skladišče nafte

V pokrajini Orel v jugozahodni Rusiji je medtem ukrajinski brezpilotni letalnik zgodaj zjutraj poškodoval skladišče nafte, kar je povzročilo požar v rezervoarju za gorivo, ki pa so ga kmalu pogasili, je dejal tamkajšnji guverner Andrej Kličkov. Ob tem je sporočil, da žrtev v napadu ni bilo.

Kličkov ni pojasnil, ali so na skladišče padli ostanki sestreljenega letalnika ali pa ga je letalnik v napadu zadel.

Medtem je sekretar ukrajinskega varnostnega sveta Oleksij Danilov zaveznike Ukrajine pozval, naj pospešijo dobavo orožja, saj da je to edini način, da se vojna konča.

"Na primer, popolno ali delno uničenje ruske črnomorske flote, kar je izvedljivo, bi precej pospešilo proces ruskega iskanja poti iz vojne," je sporočil Danilov.

Medtem so še en brezpilotni letalnik sestrelili v ruski regiji Voronež, sta sporočila lokalni guverner Aleksander Gusev in obrambno ministrstvo. Gusev je dejal, da žrtev ali škode ni bilo.

V regiji Tula pa je brezpilotni letalnik padel na območju logističnega centra, so sporočile lokalne oblasti. Tudi od tam ne poročajo o žrtvah ali večji škodi na infrastrukturi.

Napad v Ukrajini

Iz Kijeva so medtem sporočili, da je Rusija ponoči z raketami in brezpilotnimi letalniki napadla regiji Odesa in Mikolajiv. Vseh šest ruskih brezpilotnih letalnikov je bilo po navedbah ukrajinske vojske uničenih, še preden so zadeli cilj.

Ukrajinska zračna obramba je nad svojim ozemljem prestregla tudi pet ruskih raket, več drugih pa je padlo na tla. Pri tem je bilo po navedbah ukrajinske vojske poškodovano skladišče žita v Odesi. Žrtev naj ne bi bilo.