Vodja Stoltenbergovega kabineta Stian Jenssen je na začetku tedna dejal, da bi se lahko Ukrajina odrekla delu ozemlja, ki bi šel Rusiji, v zameno za konec vojne in članstvo v Natu. Kijev se je na predlog jezno odzval. Svetovalec predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je dejal: "Menjava ozemlja za Natov dežnik? To je smešno."

Da je izključno od Kijeva odvisno, kdaj bodo nastopili pravi pogoji za mirovne pogovore, je zato danes zatrdil tudi Stoltenberg in poudaril, da stališče zavezništva kljub izjavi Jenssena ostaja nespremenjeno. "Ukrajinci – in samo Ukrajinci – so tisti, ki lahko odločijo, kdaj bodo izpolnjeni pogoji za pogajanja, samo oni so tisti, ki lahko za pogajalsko mizo odločijo, kaj je sprejemljiva rešitev," je dejal Stoltenberg.

Na konferenci v norveškem mestu Arendal je še dodal, da je vloga Nata podpirati Ukrajino. "Jenssenovo sporočilo je enako mojemu in tistemu celotne zveze Nato – to je, da Natova politika do Ukrajine ostaja enaka. Podpiramo Ukrajino," je Stoltenberg še komentiral izjavo kolega. Jenssen se je za svoje besede sicer že opravičil.

Nato je prejšnji mesec na vrhu odločil, da bo Ukrajino povabil v zavezništvo, ko se bodo "članice strinjale in bodo izpolnjeni pogoji", in da ima država pravico izbrati svojo pot, neodvisno od Rusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je odzval, da je bil izid julijskega vrha Nata sicer dober, vendar bi bilo idealno, če bi Kijev prejel neposredno povabilo za pridružitev severnoatlantskemu zavezništvu.

Ukrajinci osvojili vas Urožajne

Razmere na bojišču se sicer ne umirjajo. Ukrajinska vojska trdi, da je dosegla nekaj uspeha v protiofenzivi na jugovzhodu države, saj so osvojili vas Urožajne v Doneški regiji, ki je od vasi Staromlinivka, ki je pod nadzorom ruske vojske, oddaljena nekaj kilometrov. V Kijevu skušajo okrepiti svojo moč proti jugu in ruske okupacijske sile razdeliti na pol. Ukrajinska vojska je poročala tudi o napredku pri Robotinu v zaporoški regiji.

Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je ruska vojska napredovala na vzhodnem delu fronte. Govorec ministrstva Igor Konašenkov je namreč sporočil, da je ruska vojska uspešno odbila štiri napade v doneški ljudski republiki in da so ruske sile izvedle uspešno ofenzivo na nekaterih koncih vzhodnega dela fronte. Ob tem je bilo ubitih 310 ukrajinskih vojakov, uničen je bil tank, tri oklepna vozila in ena havbica, je po poročanju Radia Slovenija še navedel Konašenkov.

Rusko obrambno ministrstvo je še zatrdilo, da so uničili ukrajinski napad z brezpilotnim letalnikom nad rusko regijo Belgorod, ki leži ob meji z Ukrajino.

Nemčija dostavila dodatno vojaško pomoč za Ukrajino

Nemška vlada je objavila posodobljen seznam vojaške pomoči, ki je bila dostavljena Ukrajini. Na seznamu sta med drugim dve lansirni napravi za sisteme zračne obrambe, radarski sistemi in dimne bombe. Poleg tega je Nemčija v Ukrajino poslala še štiri težke tovornjake s pripadajočimi prikolicami ter osem nakladalnih sistemov. S temi posodobitvami je dozdajšnja skupna nemška vojaška pomoč za Ukrajino letos dosegla vrednost približno 5,4 milijarde evrov.

V Ukrajini so se Nemčiji že zahvalili za pomoč. "Zahvaljujemo se našim partnerjem za sisteme zračne obrambe Iris-T. Naše nebo bo zdaj bolj zaščiteno," je na družbenih omrežjih zapisal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Nemška vojska sicer novega sistema Iris-T nemške izdelave še ni začela uporabljati, ukrajinske sile pa ga že uspešno uporabljajo za zračno obrambo.

Kitajski obrambni minister v Minsku za krepitev vojaškega sodelovanja

Kitajski obrambni minister Li Šangfu in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa sta v Minsku pozdravila načrte za krepitev vojaškega sodelovanja med Kitajsko in Belorusijo. Lukašenko je ob tem poudaril, da sodelovanje med državama ni usmerjeno proti tretjim državam, saj da tega ne potrebujejo.

"Zaščititi moramo naši državi in naše ljudi," je dejal Lukašenko. Li je dodal, da je cilj njegovega obiska "uresničiti pomembne dogovore" in "še bolj utrditi dvostransko vojaško sodelovanje".

Sporazum o vojaškem sodelovanju sta Belorusija in Kitajska dosegli med obiskom Lukašenka v Pekingu marca letos. Po njegovih besedah bosta državi skupne vojaške vaje izvedli predvidoma prihodnje leto. Pri tem je poudaril, da se Belorusija na vojaškem področju zanaša predvsem na Rusijo in Kitajsko. Dodal je še, da sta Minsk in Peking na isti strani, ko gre za oblikovanje multipolarnega sveta, o katerem je večkrat govoril tudi Lukašenkov tesni zaveznik, ruski predsednik Vladimir Putin.

Beloruski voditelj, ki je Rusiji dovolil namestitev jedrskega orožja v državi in uporabo svojega ozemlja za napade na Ukrajino, je marca med obiskom na Kitajskem dejal tudi, da Belorusija podpira kitajski načrt v 12 točkah za politično rešitev konflikta v Ukrajini.