Macron je prvi evropski voditelj, ki je v Beli hiši obiskal Trumpa, potem ko je ta pred mesecem dni znova postal ameriški predsednik in od takrat spremenil ameriško politiko do vojne v Ukrajini.

Zaradi začetka pogovorov med ZDA in Rusijo so se v Evropi pojavile skrbi, da bo na stranskem tiru v pogajanjih o končanju vojne.

Trump je v odgovorih na vprašanja novinarjev pred začetkom pogovorov v Beli hiši pohvalil svoj "posebni" odnos z Macronom in zagotovil, da mu bo v "nekaj tednih" uspelo končati sovražnosti v Ukrajini

"Če ne bomo pametni, se bo nadaljevalo ... tega si ne želimo. Zapomnite si, kaj sem rekel, to bi lahko preraslo v tretjo svetovno vojno, tudi tega si ne želimo," je dejal Trump med srečanjem z Macronom, s katerim sta se pogovarjala o vojni v Ukrajini.

Macron je dejal, da si oba s Trumpom želita "trden in trajen mir". Po njegovih besedah ima Evropa pomembno vlogo pri zagotavljanju varnostnih jamstev, pri čemer pa se je treba najprej pogajati o premirju in nato o mirovnem sporazumu, ki bo podprt z varnostnimi jamstvi.

"Pripravljeni smo zagotoviti ta varnostna jamstva, ki bi morda lahko vključevala vojake, vendar bi bili tam, da bi vzdrževali mir," je dejal Macron, ko sta s Trumpom odgovarjala na vprašanja novinarjev v Ovalni pisarni. "Ne bi bili na bojnih linijah in ne bi bili del nobenega konflikta. Bili bi tam, da zagotovijo spoštovanje miru," je zatrdil in dodal, da si v vsakem načrtu želi "močnega sodelovanja ZDA".

Trump je dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin sprejema idejo o evropskih mirovnih silah v Ukrajini kot del sporazuma o prekinitvi ognja. "Da, to bo sprejel," je dejal Trump o Putinovem stališču glede napotitvi evropskih sil v Ukrajino. "Posebej sem mu postavil to vprašanje. S tem nima težav," je zatrdil. Putin je sicer vseskozi nasprotoval napotitvi Natovih sil v Ukrajino.

Tako Macron kot britanski premier Keir Starmer, ki ga bo Trump kot drugega evropskega voditelja v svojem drugem mandatu sprejel v četrtek, sta sicer že izrazila pripravljenost svojih držav, da prispevata mirovne sile v primeru sklenitve sporazuma o koncu vojne v Ukrajini.

Na vprašanje, ali bi morala biti Ukrajina pripravljena odstopiti ozemlje Rusiji kot del pogajanj o koncu vojne, je Trump dejal, da "bomo videli", ob tem pa opozoril, da se pogovori šele začenjajo.

Srečanje z Zelenskim kmalu, s Putinom še ne

Ameriški predsednik pričakuje, da bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kmalu, mogoče že ta teden ali pa naslednji, obiskal Washington, da bi z ZDA podpisal sporazum o kritičnih mineralih in redkih rudninah.

Po drugi strani Trump še ne ve, kdaj se bo dobil s Putinom. "Ne vem, kdaj bova govorila," je dejal. "Nekoč se bom srečal s predsednikom Putinom," je dodal in zavrnil možnost, da bi se to zgodilo že 9. maja v Moskvi, saj bi bilo po njegovih besedah prezgodaj.

Macron: Pomoč naložba v evropsko varnost

Na novinarski konferenci po srečanju je Trump pojasnil, da je bil namen današnjega srečanja končanje vojne v Ukrajini, kjer se "dogaja veliko dobrih stvari v smeri miru" in da je Macron že od začetka v središču tega. Sam verjame, da se Macron strinja z njim, ko pravi, da je to pravi in morda edini čas za konec vojne.

Ameriški predsednik je tudi dejal, da morajo stroške in breme zagotavljanja miru plačati evropski narodi, ne le ZDA, pri čemer ugotavlja, da se njegov francoski kolega s tem strinja. "Evropa mora prevzeti to osrednjo vlogo pri zagotavljanju dolgoročne varnosti Ukrajine, kar želijo storiti," je dejal Trump.

Macron je dejal, da se Evropa ni izogibala svoje odgovornosti pri pomoči Ukrajini in je v njeno varnost namenila 128 milijard dolarjev, kar je označil za naložbo, saj je po njegovih besedah Ukrajina držala fronto za "kolektivno varnost" celotne Evrope. Francoski predsednik je opozoril, da mir ne sme pomeniti predaje Ukrajine ali prekinitve ognja brez jamstev.

"Omogočiti mora ukrajinsko suverenost in omogočiti Ukrajini, da se pogaja z drugimi zainteresiranimi stranmi glede vprašanj, ki jo zadevajo," je zatrdi Macron.

Na vprašanje novinarjev glede Putina je Macron dejal, da že nekaj časa ni govoril z ruskim predsednikom, a z novo ameriško administracijo upa na nov kontekst in novo "priložnost za ponovno sodelovanje". Dodal je, da je edini način za zagotovitev spoštovanja kakršnega koli mirovnega dogovora z ruskim predsednikom "biti močan" in imeti "zmožnosti odvračanja".

Trump je ponovil svojo že večkrat izrečeno trditev, da se vojna ne bi začela, če bi bil on predsednik, za Putina pa dejal, da verjame, da si resnično želi skleniti dogovor. "Morda se motim, vendar verjamem, da se želi dogovoriti," je dejal.

Sorodna novica "Svet na Ukrajino še vedno gleda skozi rusko prizmo"

Gospodarsko sodelovanje med ZDA in Rusijo

Macron in Trump sta se pred tem skupaj na daljavo pogovarjala z voditelji drugih držav članic skupine G7 ter Zelenskim.

Trump, ki je Zelenskega med drugim označil za diktatorja in krivdo za vojno pripisal Ukrajini, je danes še povečal pritisk na napadeno državo z izjavo, da njegovi pogovori o miru v Ukrajini vključujejo tudi velike gospodarske razvojne transakcije med ZDA in Rusijo, pogovori pa naj bi potekali zelo dobro.

Ameriški predsednik je v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social po pogovoru z voditelji članic skupine G7 znova omenil tudi svoj cilj, da ZDA dobijo dostop do ukrajinskih naravnih virov v zameno za ameriško podporo.

Putin: Trump gleda racionalno na konflikt

V pogovoru za državno televizijo TV Kremelj je Putin dejal, da Rusija ne nasprotuje sodelovanju Evrope v ameriško-ruskih pogovorih za končanje vojne v Ukrajini, a je ob tem pripomnil, da je Bruselj pred tem zavračal pogovore z Moskvo.

Glede Trumpa je dejal, da ameriški predsednik do rusko-ukrajinskega konflikta pristopa z racionalnostjo, in ne s čustvi.

Putin je tudi dejal, da je Rusija pripravljena sodelovati z ZDA pri izkoriščanju redkih rudnin, medtem ko je za morebitni dogovor med ZDA in Ukrajino o redkih rudninah dejal, da to ni skrbi Rusije.