Zelenski je na novinarski konferenci v Kijevu pojasnil, da je vdor ukrajinskih sil v obmejno rusko Kursko oblast del tega načrta, vendar dodatnih podrobnosti ni navedel. Načrt naj bi vključeval gospodarske predloge in opisoval prihodnjo vlogo Ukrajine v mednarodni varnostni arhitekturi in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bo Rusija privolila v konec vojne, poroča španska tiskovna agencija Efe.

Zelenski je še dejal, da bo uspeh načrta odvisen od predsednika Bidna in od tega, ali bodo ZDA Ukrajini zagotovile, kar je v tem načrtu, in ali bodo ta načrt po svoji presoji lahko uresničili ali ne.

"Čeprav se morda komu zdi preveč velikopotezen, je to za nas pomemben načrt," je dodal in dejal, da ga predstavil tudi kandidatu in kandidatki za predsedniško mesto Donaldu Trumpu in Kamali Harris, saj bo Ukrajina tudi po novembrskih predsedniških volitvah potrebovala podporo Washingtona.

Na vprašanje o možnosti, da Ukrajina v prihodnjih pogajanjih odstopi svoja ozemlja, je Zelenski odgovoril, da Ukrajinci niso pripravljeni na takšno možnost. Hkrati je povedal, da bodo na odločitev vplivale tudi zaveznice Ukrajine. Ukrajinski predsednik je znova poudaril vlogo bojnih letal F-16.

Prva tovrstna letala je Ukrajina od zaveznic že prejela. Po besedah Zelenskega je s temi letali sestrelila del brezpilotnikov in raket, ki jih je Rusija v dveh obsežnih napadih na več ukrajinskih pokrajin izstrelila ta teden.

Novi ruski napadi

Rusija dan po enem od najhujših zračnih napadov nad Ukrajino znova obstreljuje ukrajinska mesta. V napadu na Krivi Rog in Zaporožje so bili ubiti štirje ljudje. Že v ponedeljek so napadi zahtevali najmanj štiri smrtne žrtve.

Ukrajinske oblasti so zgodaj zjutraj izdale opozorila pred zračnimi napadi. Skoraj celotna država je po navedbah Kijeva pod grožnjo napadov z balističnimi raketami. Obenem z več območij poročajo o napadih z brezpilotnimi letalniki.

Ponoči so se večkrat aktivirali sistemi protizračne obrambe v Kijevski oblasti proti izstrelkom, namenjenim proti ukrajinskemu glavnemu mestu, je na družbenem omrežju Telegram sporočila vojaška uprava.

Priče so poročale o najmanj treh eksplozijah, ki so ponoči odjeknile v Kijevu.

V zadnjem nizu obstreljevanja so po navedbah lokalnih oblasti ponoči umrli trije ljudje. V mestu Krivi Rog v osrednjem delu Ukrajine je izstrelek zadel civilno poslopje, umrla sta dva človeka, več jih pogrešajo.

V Zaporožju sta bila ponoči ubita dva človeka, štirje so bili ranjeni, je na Telegramu sporočil Ivan Fedorov, guverner Zaporoške oblasti.

Pod ruševinami hotela v Krivem Rogu sta morda še vedno dva civilista, pet pa jih je bilo v napadu ranjenih, je na Telegramu sporočil Sergej Lisak, guverner Dnipropetrovske oblasti. Poškodovanih je bilo tudi šest trgovin, štirje nebotičniki in osem avtomobilov, je dodal.

O eksplozijah poročajo tudi iz Kijevske, Sumske, Hmelnijške in Mikolajivske oblasti. Pristojni so zaznali izstrelitev več hipersoničnih balističnih raket kinžal, ki jih zračna obramba težko zazna, poroča BBC.

Obseg torkovih napadov ni bil takoj znan, vendar so ukrajinske letalske sile sporočile, da so zaznale izstrelitev več skupin brezpilotnih letal ter vzlet strateških bombnikov Tu-85 in nadzvočnih prestreznih letal MiG-31 z ruskih letališč.

Obsežni napadi na energetsko infrastrukturo

Ameriški predsednik Joe Biden je napade označil za "nezaslišane" in dejal, da bo Washington še naprej podpiral Kijev.

Britanski zunanji minister David Lammy je obsodil "strahopetne ruske raketne in brezpilotne napade na civilno infrastrukturo".

Analitiki Instituta za proučevanje vojne s sedežem v Washingtonu so v svojem poročilu pozno v ponedeljek zapisali, da Moskva "verjetno nima obrambno-industrijskih zmogljivosti, da bi lahko redno izvajala tako obsežne napade".

Več ruskih vojaških blogerjev, kot je provojni kolektiv pod imenom Rybar, je napade Moskve označilo za "povračilno dejanje" zaradi presenetljivega vdora Ukrajine na rusko ozemlje – prvega takega dejanja po drugi svetovni vojni.

V Kremlju so v ponedeljek dejali, da bodo odgovorili na vpad ukrajinske vojske v Kursk. Tri tedne po ukrajinski protiofenzivi Rusiji ni uspelo odvrniti napadov, medtem ko Kijev trdi, da ukrajinske enote napredujejo v Rusiji.

Rusija je že v ponedeljek izvedla obsežne napade zlasti na energetsko infrastrukturo države. Umrli so najmanj štirje ljudje, oblasti so bile prisiljene uvesti omejitev oskrbe z električno energijo.

Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je Moskva v enem najhujših napadov doslej uporabila najmanj 127 raket in 109 brezpilotnih letalnikov. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so z napadi v ponedeljek zadeli "vse načrtovane cilje" v ukrajinski kritični energetski infrastrukturi.

1294 kvadratnih kilometrov Rusije pod nadzorom Ukrajine?

Ukrajinska vojska nadzira 1294 kvadratnih kilometrov in sto naselij v ruski Kurski oblasti, je sporočil vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Oleksandr Sirski in dodal, da so med tritedensko ofenzivo zajeli 594 ruskih vojakov.

Kot je še ponovil Sirski, je eden od ciljev ukrajinske ofenzive v Kursku odvrniti ruske sile od operacij na drugih območjih, kot denimo v Pokrovsku in Kurakovu v Doneškem bazenu. Ob tem je ocenil, da je ukrajinska vojska cilj dosegla, dodal pa je, da Moskva kopiči "svoje najbolj bojno pripravljene enote na območju Pokrovska", navaja BBC.

Ruska vojska medtem na vzhodu Ukrajine stopnjuje pritisk. Po današnjih navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je vojska zavzela vas Orlivka v Doneški oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Orlivka je v bližini mesta Pokrovsk, ki leži na ključni poti za oskrbo ukrajinskih enot in mest na vzhodni fronti ter je že dolgo tarča ruske vojske. Kijev medtem še naprej izvaja evakuacije nekaterih civilistov iz Pokrovska in okoliških vasi.

Ukrajinske sile naj bi poskušale vdreti tudi v Belgorod

Ukrajinske sile so po Kurski oblasti, kamor so nepričakovano vdrle na začetku meseca, poskušale vdreti tudi v sosednjo Belgorodsko oblast, je sporočil guverner te obmejne ruske oblasti Vjačeslav Gladkov. Kot je dejal, so razmere zahtevne, a pod nadzorom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pojavile so se informacije, da poskuša sovražnik prebiti mejo Belgorodske oblasti," je na družbenem omrežju Telegram sporočil Gladkov in dodal, da so razmere po podatkih obrambnega ministrstva v Moskvi težke, vendar pod nadzorom. Prebivalce je pozval, naj ostanejo mirni in naj zaupajo le uradnim virom informacij.

Na kanalu na Telegramu, domnevno povezanem z ruskimi organi pregona, so se pred tem pojavile informacije, da poskušajo ukrajinske enote pri vasi Nehotejevka, ki leži tik ob meji med državama, vdreti na območje. Ta je bila sicer od začetka vojne v Ukrajini že mnogokrat tarča ukrajinskega obstreljevanja in napadov z brezpilotnimi letalniki.

Belgorodska oblast meji s Kursko oblastjo, kamor so ukrajinske sile nepričakovano vdrle na začetku meseca in zasedle določen del ozemlja. Ob tem so tudi okrepile napade na Belgorodsko oblast, kjer so oblasti sredi meseca razglasile izredne razmere in odredile več evakuacij.

IAEA na obisku v jedrski elektrarni v Kursku

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes na obisku v jedrski elektrarni Kursk, ki stoji v mestu Kurčatov, je sporočila ruska državna jedrska agencija Rosatom. Grossi namerava z ekipo preveriti varnostne razmere v jedrski elektrarni, saj bi bila ta zaradi spopadov v bližini lahko v nevarnosti.

Vodja IAEA-ja je v izjavi pred potjo v Kursk zapisal, da bi bila zaradi okrepljenih vojaških dejavnosti v bližini jedrska elektrarna lahko v nevarnosti. "Ponavljam, da varnost in zaščita jedrskih objektov nikakor ne smeta biti ogroženi," je poudaril.

Ruska jedrska agencija Rosatom je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdila, da je Grossi prispel v Kurčatov, kjer je ena največjih ruskih jedrskih elektrarn. Od območij spopadov je oddaljena manj kot 50 kilometrov.

Zaradi nevarnosti je Grossi že na začetku meseca Rusijo in Ukrajino pozval k zadržanosti in spoštovanju pravil jedrske varnosti na konfliktnih območjih. Sprti strani si sicer že od začetka vojne periodično izmenjujeta obtožbe glede ogrožanja jedrske varnosti, zlasti v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo nadzirajo ruske sile.