Regionalna administracija severovzhodne pokrajine Sumi je sporočila, da so bili v napadu poškodovani en uradni objekt in dve stanovanjski zgradbi. Na območju napada je izbruhnil tudi požar.

Ruske sile so napad izvedle s štirimi brezpilotnimi letalniki, so še sporočili.

Kijevska vojska je v ponedeljek sporočila, da so sestrelili 13 od 17 brezpilotnih letal šahed iranske izdelave, s katerimi so ruske sile v zadnjih 24 urah napadle več krajev po Ukrajini.

Hana Maljar: Ukrajinske sile na jugu napredujejo

Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je dejala, da se ukrajinske sile spopadajo s hudimi napadi ruskih enot v delih severovzhodne Ukrajine, same pa naj bi napredovale okoli Bahmuta in na jugu države.

Maljar je dejala, da ruske sile napredujejo blizu krajev Avdijivka, Marjinka, Liman in Svatove. "Povsod potekajo hudi boji," je sporočila Maljar in dodala, da je "situacija precej zapletena".

Ukrajinska vojska izvaja protiofenzivo z namenom ponovnega prevzema nadzora nad ozemljem na vzhodu in jugu države, ki ga je Rusija zasedla v svoji invaziji, ki se je začela februarja lani.

Kijev je osvobodil nekaj vasi na jugu, a večjega preboja še ni dosegel. Maljar je dejala, da ukrajinske enote "delno uspešno" napredujejo južno od Bahmuta na vzhodu države in blizu Berjanska in Melitopolja na jugu, poroča Al Džazira.

Na jugu se po njenih besedah ukrajinske sile spoprijemajo s "silovitim odporom sovražnika" in napredujejo le "postopoma".

V današnji objavi na omrežju Telegram je Maljar nato sporočila, da so ukrajinske sile v zadnjem tednu skupno osvobodile več kot 35 kvadratnih kilometrov ozemlja, približno devet v okolici Bahmuta in približno 28 na različnih območjih ob južni fronti, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po njenih besedah so od začetka junija skupno osvobodili 158 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Ukrajinski general Oleksander Tarnavski, odgovoren za južno fronto, je dejal, da so v zadnjih 24 urah ubili več sto ruskih vojakov.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in načelnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni sicer govorita o rednem, čeprav počasnem napredovanju. Zelenski je priznal omejen napredek, a je dejal, da protiofenziva "ni hollywoodski film" s takojšnjim uspehom.

Ukrajinske zračne sile pa so zjutraj sporočile, da so sestrelile 13 ruskih brezpilotnih letalnikov, usmerjenih na cilje na jugu in vzhodu države. Kijev in Herson sta bila ponoči tarča zračnih napadov, pri čemer naj bi bilo več ljudi ranjenih, o smrtnih žrtvah pa niso poročali.

Ruska zvezna varnostna služba FSB je medtem sporočila, da je preprečila atentat na proruskega guvernerja polotoka Krim Sergeja Aksjonova, in aretirala domnevnega osumljenca, poroča AFP. FSB je v svoji izjavi navedel, da so pridržali ruskega državljana, rojenega leta 1988, ki so ga rekrutirali pripadniki ukrajinske varnostne službe SBU.

Umrla ukrajinska pisateljica

Medtem je v nedeljo umrla ukrajinska pisateljica Viktorija Amelina, ki je bila poškodovana prejšnji teden, ko je v Kramatorsku na picerijo padla ruska raketa.

V napadu je takrat umrlo 12 ljudi, vključno z otroki, več deset je bilo ranjenih.

Od leta 2022 se je ukvarjala z dokumentiranjem ruskih vojnih zločinov od začetka invazije v Ukrajini.

Šojgu pohvalil zvestobo vojske med uporom

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v svojem prvem govoru po neuspelem uporu zasebne najemniške skupine Wagner pohvalil zvestobo ruske vojske. Ob tem je dodal, da upor ni nikakor vplival na delovanje ruskih sil v Ukrajini in da te še naprej pogumno izvajajo naloge, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Načrti niso uspeli predvsem zato, ker je osebje oboroženih sil pokazalo zvestobo svoji prisegi in vojaški dolžnosti," je dejal Šojgu, ki v govoru odgovornosti za upor ni pripisal Wagnerju in vodji skupine Jevgeniju Prigožinu, temveč je zgolj govoril o poskusu destabilizacije Rusije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V zadnjih mesecih je Prigožin ruskega obrambnega ministra in načelnika generalštaba večkrat obtožil, da sta kriva za neuspehe Rusije v Ukrajini in smrt na tisoče ruskih vojakov. Po mesecih napetosti je nato 26. junija sprožil upor, ki ga je prekinil, ko je bil njegov konvoj 200 kilometrov pred Moskvo, ker si ni želel "prelivanja krvi".

Več visokih ruskih uradnikov je od konca upora izginilo iz javnosti. Med njimi sta tudi načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov in general Sergej Surovikin, nekdanji poveljnik ruskih sil v Ukrajini.

V Rusiji naj ne bi bilo potrebe po nadaljnji mobilizaciji

V Rusiji ni potrebe po nadaljnji mobilizaciji, da bi nadomestili vojake zasebne najemniške skupine Wagner, ki so po kratkotrajnem uporu konec junija zapustili fronto v Ukrajini, pa je dejal vodja odbora za obrambo v ruski dumi Andrej Kartapolov.

Po odhodu pripadnikov skupine Wagner iz Ukrajine "tako srednjeročno kot dolgoročno ni nobene grožnje glede zmanjšanja bojnega potenciala", je Kartapolov dejal ruski tiskovni agenciji Tass.

Dodal je, da "v času poskusa upora pripadnikov skupine Wagner sploh ni bilo na fronti v Ukrajini" in da je njihovo prisotnost mogoče nadomestiti z rezervami ruskih oboroženih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V ruskih medijih se medtem oblikuje zgodba o kratkotrajnem uporu skupine Wagner in njenega vodje Jevgenija Prigožina proti ruskemu vojaškemu vodstvu, ki ga je Prigožin preteklo soboto ustavil, ko so bili od Moskve oddaljeni približno 200 kilometrov.

"Prigožin je ušel izpod nadzora, potem ko je od države dobil ogromno količino denarja," je v svoji redni tedenski oddaji v nedeljo dejal Dmitri Kiselev, vodja državne medijske skupine Rosija Segodnja in ena glavnih medijskih osebnosti v Rusiji, ki je blizu oblastem v Moskvi.

"Mislil je, da lahko izzove ministra za obrambo, pa tudi samo državo in predsednika," je dodal Kiselev. Ocenil je, da so Wagnerjeve operacije v Siriji in Afriki Prigožinu dale občutek nepremagljivosti, ki se je pozneje še okrepil z uspehi njegove skupine v vzhodni Ukrajini.

Po njegovih besedah je zasebna vojaška skupina Wagner od države skupno prejela več kot 858 milijard rubljev oziroma nekaj manj kot devet milijard evrov, vendar svojih trditev ni podkrepil z dokazi, navaja AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer pretekli teden priznal, da je skupina Wagner v enem letu od maja lani iz državnega proračuna prejela več kot 86 milijard rubljev, kar znaša nekaj manj kot 900 milijonov evrov.

V Rusijo naj bi prepeljali 700.000 ukrajinskih otrok

"V zadnjih letih je pri nas zatočišče našlo 700.000 otrok, ki so pobegnili pred bombardiranjem in obstreljevanjem z območij spopadov v Ukrajini," je v nedeljo zvečer na Telegramu zapisal Grigorij Karasin, predsednik odbora ruskega senata za mednarodne odnose.

Nekdanji namestnik zunanjega ministra pri tem ni navedel časovnega obdobja, ko naj bi ti otroci odšli v Rusijo.

Konflikt, ki se je bistveno zaostril z invazijo ruske vojske v Ukrajini februarja lani, na vzhodu Ukrajine traja od leta 2014.

V Moskvi so sporočili, da je program sprejemanja otrok iz Ukrajine nastal, da bi zaščitili sirote in zapuščene otroke, v Kijevu pa opozarjajo, da gre za nezakonite deportacije otrok. Po podatkih ZDA naj bi več tisoč otrok na silo odpeljali z njihovih domov, piše Guardian.

ZDA so julija lani ocenile, da je Rusija "nasilno deportirala" 260.000 otrok, medtem ko ukrajinsko ministrstvo za integracijo zasedenih ozemelj navaja, da je trenutno nezakonito deportiranih 19.492 ukrajinskih otrok.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je marca v povezavi z domnevnimi deportacijami ukrajinskih otrok izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvova-Belove. Sodišče s sedežem v Haagu ju sumi nezakonitih deportacij ukrajinskih otrok z okupiranih območij od februarja lani.

Lvova-Belova je v odzivu na razpisano tiralico poudarila, da so otroke odpeljali iz Ukrajine zaradi njihove varnosti in jih nameravajo vrniti družinam.

Oktobra objavljena preiskava ameriške tiskovne agencije AP je odkrila, da je Lvova-Belova vodila prizadevanja za dajanje ukrajinskih otrok v posvojitev ruskim staršem. Kijev trdi, da so Rusi iz Ukrajine tako odpeljali 19.500 otrok.

Španija sisteme zračne obrambe premešča v Litvo

Španska vojska bo svoj sistem zračne obrambe Nasams, ki je nameščen v Latviji, premestila v sosednjo Litvo, da bi prispevala k zaščiti pred prihajajočim vrhom zveze Nato. Vrh v Vilni bo potekal 11. in 12. julija.

Španska vojska je to napovedala po tem, ko je tudi Nemčija v Litvo transportirala svoje enote zračne obrambe Patriot, da bi pomagale pri varovanju vrha.

Sistem zračne obrambe Nasams, ki ga uporablja tudi španska vojska, so skupaj razvili Norveška in ZDA. Zasnovan je za preprečevanje napadov iz zraka z brezpilotnimi letalniki, raketami ali letali. V okviru vojaške pomoči jih je nekaj prejela tudi Ukrajina.