"Ne bomo sprejeli nobenih alternativ, nadomestkov ali substitutov polnopravnemu članstvu Ukrajine v Natu," je Sibiga zapisal v pismu, objavljenem davi na spletni strani ukrajinskega zunanjega ministrstva. Poudaril je, da se Ukrajina le s polnopravnim članstvom v Natu lahko upre ruski agresiji.

Prepričan je, da so se pretekli dogovori, kot denimo memorandum iz Budimpešte, izkazali za nesmiselne. Memorandum je bil podpisan leta 1994, ko so jedrske sile – med njimi Rusija – Ukrajini obljubile dosledno spoštovanje njene ozemeljske celovitosti in neodvisnosti v zameno za odstranitev jedrskega orožja z njenega ozemlja.

"Dejstvo, da Ukrajini v 90. letih prejšnjega stoletja nismo zagotovili pravih in učinkovitih varnostnih jamstev, je bila strateška napaka, ki jo je Moskva izkoristila. To napako je treba popraviti," je še dodal Sibiga.

Zvečer je ob prihodu na delovno večerjo v okviru Sveta Nato-Ukrajina, na kateri s kolegi iz držav članic zavezništva razpravlja o nadaljnji podpori Zahoda Kijevu, opozoril, da Rusija izvaja najbolj intenzivne raketne napade od začetka agresije. Napada tudi jedrske energetske objekte, kar predstavlja novo realnost v ruski agresiji.

"Zato potrebujemo močne zgodovinske odločitve namesto telefonskih pogovorov s Putinom ali obiskov v Moskvi," je poudaril. Ruskega predsednika je sicer nedavno po telefonu poklical nemški kancler Olaf Scholz, madžarski premier Viktor Orban pa ga je julija obiskal v ruski prestolnici.

Sibiga je zaveznice pozval k nujni dobavi dodatnih 19 sistemov zračne obrambe za zaščito strateških energetskih objektov. "Prepričani smo, da bomo ob podpori zaveznikov preživeli zimo," je dejal.

Nova ameriška vojaška pošiljka

ZDA so napovedale nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti 725 milijonov ameriških dolarjev, v katerem so med drugim protipehotne mine, rakete in drugo strelivo.

Zunanji minister Antony Blinken je sveženj označil kot del prizadevanj, da "bi Ukrajini zagotovili zmogljivosti, ki jih potrebuje za obrambo pred rusko agresijo".

Najnovejša pomoč ZDA Ukrajini med drugim vključuje strelivo za raketne sisteme HIMARS, rakete stinger, protioklepno orožje in topniško strelivo, je dejal Blinken.

Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna si prizadeva, da bi Kijevu zagotovila čim več pomoči pred nastopom mandata novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa.

Trump je namreč v kampanji večkrat povedal, da ni naklonjen nadaljevanju pomoči Ukrajini, morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini pa bi bistveno oslabila njeno sposobnost odvračanja ruske agresije.

Medtem sta se o načrtih ZDA za vojaško pomoč Ukrajini v prihodnjem letu, ruski uporabi balističnih raket in pripravah na naslednje srečanje donatoric orožja Ukrajini, t. i. skupine Ramstein, po telefonu pogovarjala ameriški in ukrajinski obrambni minister, Lloyd Austin in Rustem Umerov.

Konec novembra je Rusija v odziv na dovoljenje Washingtona in Londona Ukrajini, da z zahodnim orožjem napade cilje v Rusiji, nad ukrajinsko mesto Dnipro izstrelila balistično raketo srednjega dosega.

Za zdaj ni znano, kdaj bo potekal nov vrh skupine za stike držav, ki podpirajo Ukrajino. Ukrajinski mediji poročajo, da bo zasedanje decembra. To bo verjetno zadnje srečanje ukrajinskih zaveznikov pred Trumpovim prevzemom položaja.

Ruski napad na Ternopil

Zaradi ruskega nočnega napada z brezpilotnimi letalniki je ostalo zahodno ukrajinsko mesto Ternopil brez elektrike, je sporočil predstavnik vojske.

Sergij Nedal, vodja regionalnega obrambnega štaba v Ternopilu, je dejal, da si delavci v energetiki in reševalci prizadevajo sanirati posledice napada. Ljudem je svetoval, naj si naredijo zalogo vode in napolnijo telefone.

Nov napad se je zgodil teden dni po ruskih napadih, zaradi katerih je v večjem delu mesta in okolici zmanjkalo elektrike.

V ponedeljek pa je bil v ruskem napadu z brezpilotnim letalnikom na Ternopil ubit en človek, več je ranjenih.