V Nemčiji so se volivci odločili še za štiri leta pod vodstvom Angele Merkel. Foto: EPA
V Nemčiji so se volivci odločili še za štiri leta pod vodstvom Angele Merkel. Foto: EPA
Jose Socrates
Tudi na Portugalskem bo še štiri leta vladal stari novi premier. Foto: EPA
Manfred Haimbuchner
Glavni kandidat FPÖ-ja Manfred Haimbuchner je bil nad rezultatom svoje stranke navdušen. Foto: EPA

V nedeljo so v Nemčiji hkrati volili nov zvezni in dva deželna parlamenta, kar se ni zgodilo še nikoli. Parlamentarne volitve so bile na Portugalskem, pomembne regionalne volitve pa v avstrijski deželi Zgornji Avstriji.

Mnenje zadnjih let je bilo, da vlade v krizi in recesiji izgubijo. Današnji dan pa znova ni potrdil tega teorema, ki se je začel podirati že na nedavnih volitvah na Norveškem, kjer so vladajoči socialni demokrati ohranili vladno krmilo. Tedaj je bilo splošno prepričanje, da je izjema posledica tega, da recesije na Norveškem – zaradi nafte in plina – ni. Na Portugalskem je znova zmagala socialistična stranka.

Res je, da je konservativni CDU v Nemčiji ohranil vladno krmilo samo zaradi dobrega izida liberalne stranke FDP, koalicija med njima je bila volilni cilj. Toda Angela Merkel ostaja kanclerka z varno večino okoli 15 sedežev parlamentarne večine.

Vsekakor pa je značilnost današnjega dne tudi bistveno manjša udeležba na volitvah, ki je naravnost kričeča na Portugalskem (po vmesnih podatkih samo 58-odstotna) in priča o razočaranosti volivcev nad ključnimi političnimi strankami in o njihovi zbeganosti. Značilnost je tudi, da so največ pridobile opozicijske in manjše stranke.

Nemčija
Največje poraženke parlamentarnih volitev so obe največji stranki in zvezi. Vse, stranka kanclerke Merkel CDU in njena sestrska stranka CSU na Bavarskem ter socialnodemokratska stranka SPD so dosegle najslabši volilni izid od obstoja Nemčije leta 1949 (vključno z nekdanjo Nemško demokratično republiko).

Vse tri opozicijske stranke liberalna, leva in zeleni pa so dosegli imenitne izide (FDP in levi celo najboljšega v zgodovini). Utrdilo se je stanje petih parlamentarnih strank, od katerih so vse tri opozicijske stranke prvič presegle 10 % glasov. Najslabša in pomenljiva je tudi volilna udeležba, ki se je od tiste pred štirimi leti, najslabše do zdaj (77 %), znižala na 72 %.

Angela Merkel bo vladala v povsem novem okolju, pod pritiskom zmagovite stranke glasne manjšine, ki se zavzema za vladavino kapitala in tržnih svoboščin na račun dela in sociale.

Socialna demokracija , ki se mora po 11 letih na oblasti (najprej kot vladajoča in nazadnje kot juniorska partnerka velike koalicije) umakniti v opozicijo, se spopada z nujnostjo popolne prenove. Očitno se bo morala povezati s stranko levih, ki ji vsiljuje radikalnost in spremembo fiziognomije.

Na deželnih volitvah v Brandenburgu in Schleswig-Hollsteinu se je zgodilo različno. V Kielu je zmagala do zdaj vladajoča v veliki koaliciji s socialno demokracijo CDU, ki bo zlahka koalirala s FDP – podobno kot na državni ravni v Berlinu, v Brandenburgu pa SPD, za las uspešnejša od stranke levih, pri čemer je koalicija še odprta. Vsekakor bo zvezna vlada v zgornjem domu Bundesratu od zdaj imela zanesljivo večino.

Portugalska
Zaradi zapletenosti volilnega sistema in oddaljenosti volišč se je mogoče trenutno sklicevati samo na ocene in izide vzporednih volitev. Toda očitno ni dvoma, da je vladajoča socialistična stranka (PS) še povečala svoj naskok v primerjavi z letom 2005 (ocena + 4 %), opozicijski desni socialni demokrati (stranka predsednika Evropske komisije Barossa) pa kljub agilnosti voditeljice Leite za približno toliko izgubili. Prostor so zapolnile manjše stranke, vključno s skrajno levico.

Avstrija
Na pomembnih deželnih volitvah v industrijsko-agrarni Zgornji Avstriji je z velikim naskokom zmagala Ljudska stranka ÖVP. Socialnodemokratska stranka je močno podlegla. To je nadaljevanje trenda prejšnje nedelje, ko je na Predarlskem Ljudska stranka ohranila tradicionalno absolutno večino in je socialnodemokratski SPÖ dosegel najslabši izid po zadnji vojni, kar zelo poslabšuje položaj socialnih demokratov v veliki koaliciji in na zvezni ravni na Dunaju - pred pomembnimi regionalnimi volitvami prihodnjega leta ( Dunaj, Štajerska ).

Značilna za izid Zg. Avstrije sta tudi velik uspeh svobodnjaškega, nacionalističnega , šovinističnega in populističnega FPÖ-ja in napoved bržčas zanesljivega zatona zadnje Haiderjeve iznajdbe BZÖ, ki se očitno staplja v nekdanjim izvirnim FPÖ-jem. Glavna kandidatka BZÖ je bila v tej zvezni deželi Haiderjeva sestra.