Trump, ki je nasprotoval priseljevanju v ZDA iz latinskoameriških držav in tudi od drugod, je želel na ta način omejiti število prosilcev za azil, ki bi vstopili v ZDA. Biden je to politiko preklical prvi dan svojega predsedovanja.

Sorodna novica "Večino zaporov za priseljence bi lahko napolnili s Kanadčani in zahodnimi Evropejci"

Organizacije za varstvo človekovih pravic opozarjajo, da ta ukrep prebežnike sili v mehiška obmejna mesta, kjer živijo v nevarnih razmerah.

V torek je vrhovno sodišče zavrnilo poskus preprečiti sodbo sodišča v Teksasu, ki zahteva oživitev Trumpove politike, imenovane Protokoli za zaščito migrantov.

Bidnova vlada lahko sicer spet poskusi končati to politiko. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je predsednika pozvala, naj v novem poskusu ponudi "celovitejšo razlago", zakaj bi morali to politiko končati.

Trumpova politika je prizadela okoli 70.000 prebežnikov. Mesec dni po Bidnovem prevzemu predsedniškega položaja je njegova vlada začela postopno procesirati njihove prošnje in jim omogočati, da na odločitev počakajo v ZDA.

Glede odločitve vrhovnega sodišča se je oglasilo ameriško ministrstvo za domovinsko varnost, ki je sporočilo, da odločitev obžaluje in da jo bo izpodbijalo.