Več borcev za človekove pravice se je odločilo za tožbo Trumpove administracije zaradi načrtovanih deportacij Venezuelcev, ki so pridržani v centru za pridržanje na severu Teksasa. V njej so opozorili, da bo brez posredovanja sodišča "na desetine ali stotine domnevnih članov tolp odstranjenih in obsojenih na morebitno dosmrtno kazen v Salvadorju brez prave možnosti izpodbijanja te določitve".

Vrhovno sodišče je na podlagi njihove prošnje naložilo vladi, da "do nadaljnjega ne sme izgnati nobenega člana skupine teh pripornikov iz ZDA". Vrhovni sodniki pri tej odločitvi niso bili usklajeni, saj sta Clarence Thomas in Samuel Alito napisala ločeno mnenje.

Zakon do zdaj uporabljen le trikrat

Ameriški predsednik Donald Trump je marca venezuelske tolpe razglasil za teroristične organizacije in njihove domnevne člane začel izganjati iz države na podlagi zakona o tujih sovražnikih iz leta 1798, ki je bil do zdaj v ameriški zgodovini uporabljen le trikrat. Z njim so ZDA med drugo svetovno vojno upravičevale taborišča za internacijo ljudi japonskega, nemškega in italijanskega rodu. Zakon od predsedniku ZDA zahteva, da razglasi, da je država v vojni, s tem pa predsednik dobi izredna pooblastila za pridržanje ali odstranitev tujcev, ki bi jih sicer ščitili zakoni o priseljevanju ali kazenski zakoni. Brez uporabe tega zakona ima zadnjo besedo o izgonu tujcev namreč sodišče. Trump je ob uporabi zakona o tujih sovražnikih zatrdil, da je tolpa Tren de Arangua "v vojni z ZDA".

Njegova vlada je doslej v zloglasni zapor Cecot v Salvadorju izgnala več venezuelskih in drugih državljanov. Večina izmed 261 do zdaj izgnanih Venezuelcev je bila v Salvador izgnana prav na podlagi zakona o tujih sovražnikih. Nižje sodišče je izgon teh ljudi ustavilo že 15. marca, a vlada te odločitve ni upoštevala. Vrhovno sodišče je že pred dnevi odločilo, da se lahko izgnani tujci pritožijo na ameriška sodišča.

V tujino pripravljen poslati tudi ameriške državljane

Trump je sicer pred dnevi v pogovoru ob skoraj dopolnjenih 100 dnevnih na položaju dejal, da je ponosen na svojo politiko priseljevanja, pri čemer je zatrdil, da je položaj na meji zdaj "popoln", vendar se bo še izboljšal. Ob tem je ponovil, da nima težav s tem, da bi v tujino pošiljali tudi ameriške državljane, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja, čeprav naj bi še preverjali pravne podlage za tovrsten ukrep.