Ameriška vlada je sredi marca v Salvador poslala dve letali, na katerih so bili po njenih trditvah člani dveh tujih kriminalnih tolp, venezuelske Tren de Aragua in salvadorske MS-13. Salvadorski predsednik Nayib Bukele, samooklicani "najbolj frajerski diktator na svetu" in "filozofski kralj", ki je leta 2022 ob prihodu na oblast sprožil neizprosni boj proti kriminalu v državi, je namreč februarja letos z novo ameriško administracijo sklenil nenavaden dogovor. V zameno za plačilo je Washingtonu ponudil, da bo v salvadorski megazapor, imenovan Cecot, sprejel tuje prebežnike, ki so zaprti v ameriških zaporih. Mantra predsednika Trumpa namreč je, da se želi z ameriškega ozemlja znebiti čim več nezakonitih latinskoameriških priseljencev.

Pred dnevi so tako Američani v Salvador, državo v Srednji Ameriki z dobrimi 6,3 milijona prebivalcev, poslali 261 prebežnikov. 137 med njimi je domnevnih članov venezuelske kriminalne organizacije Tren de Aragua, ki jo povezujejo z ugrabitvami, izsiljevanjem, organiziranim kriminalom in naročenimi umori. Ameriške oblasti so pojasnile, da "veliko" med njimi ni bilo obsojenih v ZDA, a da predstavljajo "resno grožnjo". Poleg njih so izgnali tudi 107 drugih venezuelskih prebežnikov in še 23 domnevnih članov salvadorske tolpe MS-13. Za njihovo enoletno bivanje v tamkajšnjem zaporu bo Washington Salvadorju plačal šest milijonov dolarjev. S tem denarjem bo Bukele lažje vzdrževal salvadorski razvejan zaporniški sistem, ki stane okoli 200 milijonov dolarjev na leto.

Trump je kot temelj za izgon teh tujcev uporabil zakon o tujih sovražnikih iz leta 1798, izgon pa so izpeljali, čeprav je sodnik v Washingtonu za 14 dni blokiral uporabo omenjenega zakona.

Čeprav je bila že ta poteza Trumpove administracije sporna (več o tem v nadaljevanju), je šel Bukele, 43-letni politik s palestinskimi koreninami, v svoji ponudbi še korak dlje. V pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem je namreč ponudil, da lahko njihov zapor Cecot odpre vrata za vse zapornike, ki trenutno prestajajo kazni v ZDA, a niso tujci, pač pa ameriški državljani in zakoniti prebivalci ZDA. Bukele je dejal, da ponuja "priložnost, da del svojega zaporniškega sistema odda Američanom kot zunanji izvajalec", je poročal BBC. Bukele je dodal, da je Salvador pripravljen sprejeti le obsojene kriminalce, njegova vlada pa bo to storila v zameno za plačilo.

Megazapor Cecot – simbol Bukelejeve vojne proti tolpam

Na vprašanje, kam bi Salvador namestil vse svoje in še preseljene zapornike iz ameriških zaporov, je bil Nayib Bukele jasen – v Cecot. Gre za objekt, ki že od leta 2023, ko je začel sprejemati zapornike, zaradi izjemno strogega režima, za katerega številni opozarjajo, da predstavlja kršenje človekovih pravic, dviga prah in sproža skrbi. Več mednarodnih organizacij je že večkrat opozorilo, da so razmere, v katerih so ljudje tam zaprti, neprimerne in nedostojne. A za Bukeleja je zapor Cecot temelj njegovega boja proti organiziranemu kriminalu.

Cecot je kratica za Center za preprečevanje terorizma in je postal simbol Bukelejeve "vojne proti tolpam". Ta megazapor, ki velja za največji zapor v Amerikah, lahko sprejme 40.000 zapornikov. Stoji na samem pri mestu Tecoluca, ki je od prestolnice San Salvador oddaljeno približno 70 kilometrov. Bukele je dejal, da je celotni strošek postavitve zapora stal 115 milijonov dolarjev. Gradnja se je začela marca leta 2022, delovati je začel leto dni pozneje.

V Cecot salvadorske oblasti pošiljajo najhujše kriminalce, kot so množični morilci in "najhujši med najhujšimi" člani tolp, kot trdijo. Mednje uvrščajo najvplivnejše člane dveh rivalskih tolp v državi, Mara Salvatrucha ali MS-13 in Barrio 18. Spopadi med njima so bili eden glavnih razlogov za desetletja nasilja in prelivanja krvi v Salvadorju. Trenutno naj bi bilo v Cecotu zaprtih od 10.000 do 20.000 ljudi. Ni jasno, ali vanj nameščajo samo nove zapornike ali so v ta objekt preselili tudi tiste iz drugih salvadorskih zaporov.

Iz celic le za pol ure na dan na hodnik

Ustanova leži na 23 hektarjih površine. Zapor je sestavljen iz osmih hal, v katerih so nanizane zaporniške celice – teh je skupno 256.

Nekateri tuji mediji so imeli ob odprtju zapora priložnost, da si ga pod budnim nadzorom oblasti ogledajo. Kot je takrat poročal CNN, je v vsaki celici nastanjenih približno 80 ljudi –samo moških. V vsaki celici so le kovinski pogradi brez rjuh, vzglavnikov ali vzmetnic, dve stranišči brez vrat, dva betonska lijaka, v katerih si zaporniki operejo oblačila in se umijejo, plastično vedro in vrč za pitno vodo. Na stropu celic je mreža z luknjami, skozi katere pazniki nadzirajo dogajanje. Mreža je izdelana iz rezilne žice, da se zaporniki ne morejo obesiti nanjo. Čeprav lahko temperatura v prostoru doseže 35 stopinj Celzija, ni oken ali zračenja.

Zaporniki so v celicah zaprti po 23 ur in pol na dan. Postelj ni dovolj za vse. BBC-jevi novinarji kljub vztrajnim prošnjam na ogled Cecota niso bili povabljeni, so pa stanje v zaporu opisali na podlagi foto- in videomateriala salvadorskih oblasti in pogovora z inženirjem, ki je sodeloval pri gradnji zapora. Tako so ocenili, da naj bi vsaka celica merila 91,02 kvadratnega metra, kar pomeni, da ima ob polni zasedenosti vsak zapornik na voljo le 0,58 kvadratnega metra prostora. Priporočilo Mednarodnega odbora Rdečega križa je, da kot mednarodni standard velja, da ima zapornik na voljo 3,4 kvadratnega metra.

Salvadorska vlada je prihod 261 ljudi iz ameriških zaporov v Cecot prejšnjo nedeljo skrbno fotografirala in nato fotografije razposlala tujim medijem. Na fotografijah je bilo videti, da so pazniki zapornikom glave držali do višine pasu in jih v lisicah pospremili v zapor. Novi zaporniki so morali nato klečati, ko so jim pazniki pobrili lase.

Galerija: Prihod 261 prebežnikov iz ZDA v salvadorski zapor Cecot

Vsi zaporniki morajo nositi bele hlače, belo majico, nogavice in gumijaste cokle. Iz prenatrpanih celic lahko odidejo le za 30 minut na dan, pa še v tem času ne gredo na svež zrak, ampak le na osrednji hodnik. Tam imajo skupinsko telovadbo ali skupaj berejo Sveto pismo. Občasno imajo zaporniki, ki so si pridobili zaupanje paznikov, na hodniku motivacijske govore za druge. Sicer lahko celico zapustijo le, če jih odpeljejo na spletno zaslišanje ali v samico.

"Tu ni nobene zasebnosti, nobene sledi udobja," je CNN-ova ekipa opisala razmere ob ogledu leta 2024. In še: "Zaporniki ne smejo delati. Ne smejo imeti knjig, igralnih kart ali pisem od doma. Obroke jim postrežejo tako, da jim krožnike položijo pred celico in si jih morajo povleči skozi rešetke. Na meniju ni nikoli mesa. Luči so prižgane neprestano, 24 ur na dan." Tisti, ki so zaprti v Cecotu, nimajo možnosti izobraževanja, obiskovanja različnih tečajev, s katerimi bi se lahko postopno reintegrirali v družbo, ko se jim kazen izteče.

"Zaporniki iz Cecota ne bodo odšli peš"

Zaporniki poleg tega ne smejo sprejemati nobenih obiskov – niti sorodnikov in prijateljev, kar je prav tako v nasprotju z mednarodno sprejetimi smernicami. Številni med njimi nikoli ne bodo več ugledali modrega neba, saj so salvadorske oblasti jasno povedale, da je njihov cilj, da se tisti, ki so zaprti v Cecotu, ne vrnejo v svojo skupnost.

"Verjamemo v rehabilitacijo zapornikov, a le pri običajnih kriminalcih," je dejal salvadorski minister za javno varnost Gustavo Villatoro in dodal: "Sodržavljanom smo obljubili, da zaporniki, ki pridejo v Cecot, nikoli ne bodo iz njega odšli peš. Zagotovili bomo, da bomo proti njim sprožili takšne sodne postopke, da nikoli ne bodo izpuščeni. Za nas je Cecot največji spomenik pravičnosti, kar smo ga kadar koli zgradili. Ničesar nimamo skrivati." Bukele pa je avgusta dejal, da bodo "člani tolp vse življenje preživeli v zaporu".

Zapor sicer ima jedilnico, telovadnico in sobo za druženje, a ti prostori so namenjeni le paznikom.

Za zapahi več kot odstotek prebivalstva?

Koliko ljudi je v Salvadorju skupno za zapahi, ni jasno, je poročal Independent, saj tamkajšnje oblasti ne osvežujejo sproti teh podatkov. Znano ni niti, koliko med zaprtimi je bilo uradno obsojenih in zaradi katerih dejanj. Po neuradnih podatkih človekoljubne organizacije Cristosal je bilo marca lani v Salvadorju zaprtih 110.000 ljudi, kar vključuje tako tiste, ki so bili že obsojeni na zaporne kazni, kot tiste, ki še čakajo na sodni proces. Leta 2021, torej leto pred tem, ko je predsednik postal Bukele in začel boj proti kriminalu, je bilo v državi zaprtih 36.000 ljudi.

Pri Cristosalu in tudi pri nekaterih drugih organizacijah opozarjajo, da se v Salvadorju dogajajo hude kršitve človekovih pravic, saj se po njihovih trditvah tako v Cecotu kot v drugih zaporih po državi za zapahi znajdejo tudi ljudje, ki jim ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje. Dejali so, da imajo poročila o približno 6000 kršitvah človekovih pravic, vključno s samovoljnimi pridržanji, mučenji, kršitvami pravnih postopkov in prisilnimi izginotji. Pri Cristosalu so dejali, da je lani v zaporih v državi umrlo najmanj 261 ljudi, oblasti so obtožili zlorab, mučenja, pomanjkljive zdravstvene oskrbe in nešteto primerov neupravičenih pridržanj. Pojavljajo se tudi obtožbe, da gre za diktatorski režim. Številni ljudje vse od takrat, ko so njihovega družinskega člana aretirali in odpeljali, ne vedo, kaj se dogaja z njim in kje je.

"Zapor Cecot je luknja iz betona in jekla, v kateri se ljudi znebijo brez uradne smrtne kazni," je za BBC lani dejal Miguel Sarre, nekdanji član pododbora Združenih narodov za preprečevanje mučenja. Antonio Duran, višji sodnik v salvadorskem mestu Zacatecoluca in eden redkih sodnikov, ki so kritični do Bukeleja, pa je dejal: "V pravni državi je kazen odvzem prostosti. Kršilec je kaznovan z odvzemom svobode. Tukaj pa se razume, da se posamezniku svoboda odvzame zato, da bi bil kaznovan v zaporu. To ni samo narobe, ampak tudi kaznivo. To je mučenje.“

Bukelejeva vladavina je kljub temu, kot kaže, za zdaj trdna. S pomočjo parlamenta je leta 2022 z utemeljitvijo boja proti organiziranemu kriminalu v državi razglasil izredne razmere, kar mu je omogočilo, da je začasno ukinil ustavne pravice, tudi pravico do sodnega varstva. Sprva so bile izredne razmere uvedene za 30 dni, od takrat pa so jih že več kot 20-krat podaljšali, tako da veljajo še danes.

Po mednarodnih podatkih ima Salvador najvišjo stopnjo zaprtega prebivalstva na svetu – na 100.000 prebivalcev je za zapahi 169 ljudi. V treh letih Bukelejeve vladavine so varnostni organi v državi aretirali skoraj 87.000 ljudi, kar je več kot en odstotek vsega prebivalstva Salvadorja. Minister Villatoro je februarja letos dejal, da načrtujejo še okoli 8000 aretacij. To so uradni podatki salvadorskih oblasti, ki vztrajajo, da je vladanje z železno roko v državo vrnilo varnost. Bukele je sicer priznal, da so bili tudi primeri, ko so bili pomotoma zaprti nedolžni ljudje, a v isti sapi dodal, da so več tisoč ljudi zato izpustili na prostost. Vztraja, da so ostri in neusmiljeni ukrepi potrebni, da lahko Salvador od države, ki se je je držal naziv "svetovna prestolnica umorov", postane ena najvarnejših držav na svetu.

Prebivalci opažajo, da je na ulicah manj nasilja

Ankete javnega mnenja v državi so redke. BBC je julija leta 2023 navedel anketo podjetja CID Gallup, ki je pokazala, da je med 1200 vprašanimi 92 odstotkov ljudi naklonjenih politiki svojega voditelja. Kot so dejali, je število umorov na ulicah največjih mest v državi od prihoda Bukeleja na oblast drastično upadlo, kar jim omogoča, da lahko znova kolikor toliko običajno živijo, medtem ko si pred leti sploh niso upali na ulice. Tudi neki policist je v pogovoru za BBC dejal, da je upad nasilja opazen. "Prej sem se ves čas ukvarjal s tem, da sem člane tolp lovil po domovih in bil s tem izpostavljen velikemu tveganju. Zdaj pa večino časa preživim na nadzornih točkah, občasno imam celo čas, da spijem kavo," je dejal.

Salvadorske oblasti so si pridobile pohvale tudi nekaterih drugih držav. Argentinska ministrica za varnost Patricia Bullrich je junija lani ob obisku Cecota zapisala: "To je prava pot. S trdo roko nad kriminalce." Mesec dni pozneje je zapor obiskala tudi ameriška delegacija republikancev iz predstavniškega doma, ki jo je vodil Matt Gaetz.

Zakon o tujih sovražnikih do zdaj uporabljen le trikrat

Nedavni izgon domnevnih članov venezuelske in salvadorske tolpe v Salvador odmeva tudi v ZDA, kjer je sprožil več pravnih vprašanj. Trump je namreč potezo utemeljil z uporabo zakona o tujih sovražnikih iz leta 1798, ki je bil do zdaj v ameriški zgodovini uporabljen le trikrat. Z njim so ZDA med drugo svetovno vojno upravičevale taborišča za internacijo ljudi japonskega, nemškega in italijanskega rodu.

Zakon od predsedniku ZDA zahteva, da razglasi, da je država v vojni, s tem pa predsednik dobi izredna pooblastila za pridržanje ali odstranitev tujcev, ki bi jih sicer ščitili zakoni o priseljevanju ali kazenski zakoni. Brez uporabe tega zakona ima zadnjo besedo o izgonu tujcev namreč sodišče. Trump je ob uporabi zakona o tujih sovražnikih zatrdil, da je tolpa Tren de Arangua "v vojni z ZDA". Začetki omenjene venezuelske tolpe sicer izvirajo iz nekega zapora v Venezueli, njeni člani pa so spremljali eksodus množice Venezuelcev, ki so se v upanju po boljšem življenju zaradi hudih gospodarskih razmer odpravili proti ZDA. Trumpova administracija ob tem ni jasno identificirala, katere prebežnike je izgnala v Salvador, niti ni ponudila nobenih dokazov za to, da so dejansko člani tolpe Tren de Arangua ali da so na ameriškem ozemlju storili kakšno kaznivo dejanje.

Boasberg blokiral zakon, a sta letali vseeno poleteli

Okrožni sodnik iz Washingtona James Boasberg je zato prejšnji konec tedna za 14 dni ustavil uporabo zakona o tujih sovražnikih, a sta ameriški letali kljub temu tuje prebežnike odpeljali v Salvador. Sodnik Boasberg je zato od pravosodnega ministrstva zahteval dodatna pojasnila, zakaj sta letali kljub njegovemu zadržanju odleteli. Z ministrstva so zatrdili, da sta letali zapustili ameriški zračni prostor, preden je sodnik podpisal pisno odredbo, in dodali, da njegovih prejšnjih ustnih odredb ni bilo mogoče izvršiti.

Nato se je oglasil tudi Donald Trump, ki je pozval k razrešitvi "sodnika, vpletenega v ta primer". Ni ga imenoval s priimkom, označil pa ga je za "povzročitelja težav in agitatorja". Boasberga je sicer na položaj imenoval nekdanji demokratski predsednik Barack Obama. Boasbergu je zaradi Trumpovih napadov v bran nato stopil celo predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki se oglaša le redko. Robert je zapisal, da razrešitev ni rešitev, če se kdo ne strinja s sodniškimi odločitvami. "Več kot dve stoletji velja, da razrešitev ni primeren odziv na nestrinjanje glede sodne odločitve. V ta namen obstaja običajni pritožbeni postopek," je dodal.

Primer je sprožil tudi pomisleke in opozorila, da predsednik Trump neupravičeno širi svoja izvršna pooblastila in se pri tem ne ozira na sodno vejo oblasti, kar bi lahko pripeljalo do velikega spora s sodstvom. Odkar je začel svoj drugi mandat, se je namreč zgodilo prvič, da je javno pozval k zamenjavi kakšnega sodnika, so pa k temu že predtem pozivali nekateri republikanski kongresniki in Trumpovi zavezniki. Ugledni člani ameriškega sodstva so zato prejšnji teden opozorili na vse več groženj, uperjenih proti njim, in pozive k odstavitvi sodnikov zaradi njihovih sodb označili za "skrb vzbujajoče".

Za odstavitev sodnika s položaja mora sicer predstavniški dom sprejeti razrešitev z navadno večino glasov, nato pa mora še senat z najmanj dvotretjinsko večino glasovati za njegovo razrešitev. Republikanci obvladujejo oba domova kongresa, vendar v senatu nimajo dvotretjinske večine.

Bodo tudi ameriški državljani kazni prestajali v Salvadorju?

V prihodnje pa bi lahko nastali podobni zapleti, če bi v Washingtonu sprejeli tudi Bukelejevo ponudbo o tem, da zapor Cecot sprejme tudi ameriške državljane in zakonite prebivalce ZDA, ki trenutno prestajajo kazni na ameriških tleh. Trump je tej ideji naklonjen, pred kratkim je na vprašanje o tem dejal: "Če bi imeli zakonsko pravico to storiti, bi to storil v trenutku. Ne vem, ali jo imamo ali ne. To zdaj preučujemo, vendar bi lahko sklenili dogovore, s katerimi bi te živali spravili iz naše države." Državni sekretar Rubio pa je o Bukelejevi ponudbi februarja dejal: "Nobena država do zdaj še ni dala takšne prijateljske ponudbe."

A vsak poskus izgona državljanov ZDA ali ljudi, ki zakonito prebivajo v državi, v kateri koli tuji zapor bo naletel na vrsto pravnih ovir. Državljani ZDA, ki so se rodili na ameriškem ozemlju, imajo namreč pravno zaščito pred izgonom. V določenih primerih se lahko državljanstvo odvzame naturaliziranim državljanom, torej tistim, ki niso bili rojeni v ZDA in so državljanstvo pridobili po rojstvu s pravnim postopkom. Najpogostejši takšen primer je, če je nekdo do državljanstva prišel z goljufijo.

Alex Cuic, odvetnik za priseljevanje in profesor na univerzi Case Western Reserve v Ohiu, je za BBC povedal, da bi se naturaliziranim državljanom ZDA, ki so osumljeni povezav s kriminalnimi tolpami ali terorističnimi organizacijami, kot sta Tren de Aragua ali MS-13, tako teoretično lahko odvzelo državljanstvo ZDA. Dodal pa je, da še nikoli ni slišal za noben primer, da bi ameriškega državljana, ki je bil rojen v ZDA, poslali na prestajanje zaporne kazni v tujino zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil na ameriških tleh in so mu v ZDA tudi sodili.

Nad izgonom prebežnikov, domnevnih pripadnikov Tren de Aragua, so bili ogorčeni tudi v Venezueli. Tamkajšnja podpredsednica vlade Delcy Rodriguez je na shodu, ki ga je organizirala oblast, opozorila, da so bile deportacije v Salvador "popolnoma nezakonite" in da so bile s tem kršene pravice venezuelskih prebežnikov.