Sankcije, ki bi bile lahko velik udarec za Srbijo, bi lahko v veljavo stopile z novim letom, pravi Vučić. Najslabši scenarij bi bil, če bi NIS-u, ki prispeva 9 odstotkov srbskega BDP-ja, onemogočili glavno dobavno pot, naftovod JANAF, prek Hrvaške. To bi sicer močno prizadelo tudi hrvaške lastnike, v Srbiji, kjer imajo rezerve nafte za dva meseca, pa bi lahko prišlo do zloma trga.

"Težavo moramo rešiti. Ne moremo pustiti Srbije brez nafte sredi zime. Hkrati se bomo trudili ohraniti prijateljske odnose z Rusijo in paziti, da ne pokvarimo odnosov s tistimi, ki uvajajo sankcije," pravi Vučić.

Srbija je leta 2008 večinski del družbe NIS prodala Rusom za 400 milijonov evrov, kar je manj od dobička, ustvarjenega zgolj lani. Srbija, ki ima v rokah slabo tretjino družbe, zdaj razmišlja, kako bi, morda s partnerji, spet prevzeli večinski del in se izognili sankcijam. Če bi se v Moskvi s tem strinjali, kar ni izključeno, saj potrebujejo redke prijatelje v Evropi, na čelu pa bi lahko ohranili zveste ljudi.

"Delamo in razmišljamo o nekaterih modelih, a vam ne morem trenutno reči nič, razen, da se bomo morali pogovarjati tako z ameriško kot z rusko stranjo," pravi finančni minister Siniša Mali.

V resnici nihče še vedno ne ve natančno, kakšne naj bi sploh bile sankcije. Nekateri so presenečeni, predsednik pa pravi, da so kaj takega pričakovali že dolgo. Ameriški veleposlanik Christoper Hill ni želel novice niti potrditi niti zanikati. A NIS kuje visoke dobičke, ruski del, trdijo na Zahodu, se preliva tudi v vojno v Ukrajini, dezinformacije, hibridne napade. V ZDA pravijo, da nočejo škodovati srbskemu gospodarstvu in dvostranskim odnosom, v Beogradu, kjer je gorivo že zdaj občutno dražje kot v Sloveniji, pa luč na koncu predora vidijo v prihajajoči administraciji Donalda Trumpa, od katere si obetajo več razumevanja.