Tiskovni predstavnik ministrstva Pat Ryder je v četrtek dejal, da so bile dodatne ameriške sile v Siriji še pred odstranitvijo predsednika Bašarja Al Asada ta mesec, ni pa pojasnil, koliko časa.

"Redno smo vas obveščali, da je v Siriji razporejenih okoli 900 ameriških vojakov. Glede na razmere v Siriji in povečano zanimanje smo nedavno izvedeli, da je to število večje," je dejal Ryder.

"Ker so me prosili, naj se pozanimam glede tega, sem danes izvedel, da je v bistvu v Siriji okoli 2000 ameriških vojakov," je dodal. 900 od teh je po njegovih besedah dolgoročno razporejenih v tej državi, preostali vojaki pa "veljajo za začasne rotacijske sile".

Preostalih 1100 vojakov je v Siriji "nekaj časa", najmanj več mesecev, je še dejal Ryder.

ZDA brez dovoljenja v Siriji deset let

ZDA so začele svojo vojsko pošiljati v Sirijo že leta 2014, pri čemer so to upravičevali z bojem proti Islamski državi, a so ameriški vojaki v Siriji ostali tudi po porazu te džihadistične skupine leta 2017.

V Siriji so ZDA zaveznice Sirskih demokratičnih sil, enot pod vodstvom Kurdov, ki nadzirajo velik del vzhodne Sirije, a jih sosednja Turčija, ameriška zaveznica v Natu, predstavlja kot grožnjo svoji varnosti. Kurdskim silam v Siriji Ankara očita, da so "teroristične" skupine in da so povezane z Delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki jo Turčija prav tako označuje za teroristično organizacijo.

Potem ko so uporniki zasedli zahod Sirije in z oblasti vrgli Al Asada, so se obnovili spopadi vzdolž frontne črte v drugih delih države, kjer je bila vojna več mesecev zamrznjena, poroča Al Džazira.

Hajat Tahrir al Šam, skupina, ki je nastala iz nekdanje veje Al Kaide v Siriji, in borci s podporo Turčije, ki zdaj obvladujejo Damask in predstavljajo nove oblasti, so v zadnjih dveh tednih zasedli območja, ki so bila prej pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil.

Zaradi možnosti vojne med silami s podporo Turčije in kurdskimi silami, ki jih podpirajo ZDA, se postavlja vprašanje o prihodnji vlogi ameriških sil v Siriji.

Ryder je v četrtek dejal, da ni načrtovanih sprememb glede ameriške prisotnosti v Siriji. Ameriška vojska za desetletno prisotnost v Siriji ni imela dovoljenja oblasti v Damasku ali mandata Varnostnega sveta ZN-a.

Ryder je dejal, da Islamska država še naprej predstavlja "precejšnjo grožnjo", zato nimajo namena končati misije proti tej skupini.

Sirija je tarča tudi Izraela, glavnega regionalnega zaveznika ZDA, ki je še okrepil svoja bombardiranja ciljev v državi po padcu Al Asada in še razširil okupacijo sirskega ozemlja onkraj Golanskega višavja. To je pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967.

Predstavniki ZDA na srečanje s Hajat Tahrir al Šamom

V Damasku je medtem na obisku skupina ameriških diplomatov, ki naj bi se že srečala s predstavniki Hajat Tahrir al Šama, s katerimi naj bi razpravljali o njihovi viziji za prihodnost Sirije, čeprav ZDA to skupino uradno označujejo za teroristično organizacijo.

Hajat Tahrir al Šam z Ahmedom Al Šaro oziroma Abujem Mohamedom Al Džolanijem na čelu je nastala iz veje Al Kaide v Siriji, a je leta 2016 prekinila vezi z njo.

Obisk ameriških diplomatov v Siriji sledi obiskom delegacij ZN-a in drugih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo in Nemčijo. Gre za prvi uradni ameriški diplomatski obisk v Damasku po izbruhu vojne v Siriji leta 2011.

Sorodna novica Erdogan: "Islamsko državo, PKK in njene podružnice je treba izkoreniniti"

Na obisku v Damasku so višji svetovalec Daniel Rubinstein, ki vodi pogajanja, najvišja ameriška diplomatka za Bližnji vzhod Barbara Leaf ter predsednikov pogajalec za talce Roger Carstens, ki išče sledi o pogrešanih Američanih, med drugim o novinarju Austinu Ticeu, ki so ga avgusta 2012 ugrabili v Siriji.

Ameriški diplomati se bodo po napovedih sešli tudi z aktivisti, manjšinskimi skupinami in civilno družbo.

Predstavniki Bidnove administracije bodo s predstavniki HTS-a razpravljali o vrsti načel, kot sta vključevanje in spoštovanje pravic manjšin, za katere Washington želi, da bodo upoštevani v politični tranzicijo v Siriji, je povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.

ZDA so leta 2012 pretrgale diplomatske odnose s Sirijo in zaprle svoje veleposlaništvo v Damasku.

Prihod v Sirijo je napovedal tudi urad ZN-a za človekove pravice, ki bo prihodnji teden v Sirijo poslal majhno ekipo uradnikov za človekove pravice, prvič od strmoglavljenja Al Asada, je na novinarski konferenci v Ženevi povedal tiskovni predstavnik ZN-a Tamin Al Kitan.