Anders Behring Breivik se je pritožil nad izolacijo v samici, a mu sodišča s tem ni uspelo omajati, da ne bi osame podaljšalo še za mesec dni. Foto: EPA
Anders Behring Breivik se je pritožil nad izolacijo v samici, a mu sodišča s tem ni uspelo omajati, da ne bi osame podaljšalo še za mesec dni. Foto: EPA
Utoya
Večina svojcev si je želela ogledati prizorišče morilskega pohoda na otoku Utoya, kjer so jim policisti na njihovo željo lahko razkrili, kje in kako so umrli njihovi otroci. Foto: Reuters

Sodišče je 32-letnemu skrajnežu na prvem nastopu 25. julija odredilo pripor za osem tednov, od tega štiri tedne v popolni osami. Policija je zdaj želela, da mu popolno osamo podaljšajo še za štiri tedne, kar je sodišče tudi storilo.

Breivik: Osama dolgočasna in monotona
Tako kot na njegovem prvem nastopu je na zahtevo tožilstva tudi petkova obravnava na sodišču potekala za zaprtimi vrati, da bi preprečili vsakršno morebitno komunikacijo Breivika s celicami, s katerimi je naj bi imel povezave. Sodnik Abelseth je pozneje povedal, da je bila obravnava kratka in da je Breivik na njej med drugim povedal, da je pripor v osami "dolgočasen in monoton", ter ga označil kot "metodo sadističnega mučenja".

Breivik je za tokratni nastop pred sodnikom želel obleči dolg črn smoking, a je sodišče to njegovo prošnjo ocenilo kot nepotrebno, motečo in provokativno ter jo zavrnilo. Odvetnik napadalca Geir Lippestad je sicer povedal, da je bil njegov klient oblečen v temno obleko, da je bil miren in ni kazal obžalovanja. Ves čas je bil močno zastražen, v 30-minutnem nastopu pa ni povedal ničesar novega. Še vedno namreč pravi, da so bila njegova dejanja okrutna, a nujna. Odvetnik Lippestad je potrdil, da je Breiviku v samici težko.

Svojci na prizorišču pokola na otoku
Na Norveškem so se medtem začele tridnevne žalne slovesnosti, s katerimi se bo v nedeljo sklenil mesec žalovanja za žrtvami napadov. Ob tem je otok Utoya, kjer je bilo v strelskem pohodu 22. julija ubitih 69 ljudi, predvsem mladih udeležencev tabora podmladka laburistične stranke, okoli poldneva obiskala prva skupina svojcev žrtev napada.

Za obisk so se prijavili najožji družinski člani 50 od skupno 69 žrtev strelskega pohoda, kar pomeni okoli 300 ljudi. Policisti naj bi med drugim svojcem tudi razkrili, kje in kako so umrle žrtve. Organiziran spominski obisk otoka, ki ga mediji niso smeli spremljati, je dovolila norveška vlada zaradi velikega zanimanja, poleg tega pa naj bi ljudem pomagal pri soočanju z izgubo njihovih bližnjih. Žalujoče na otoku spremljajo prostovoljci Rdečega križa in policisti.

V nedeljo konec žalovanja
V soboto bodo prizorišče pokola sicer obiskali še tisti, ki so bili na otoku, a jim je napad uspelo preživeti. V nedeljo bo nato v Oslu potekala velika žalna slovesnost, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki norveške vlade in kraljeve družine.