Šveglova je v MMC-jevi klepetalnici povedala, da je danes ljudi v Egiptu res veliko, da se zbirajo na trgu Tahrir, pred parlamentom in celo pred predsedniško palačo v Helopolisu, kamor si do zdaj niso upali. Ob tem je dodala, da veliko ljudi pričakuje, da bi lahko prišlo do spopadov, sploh, če bodo protestniki skušali zavzeti poslopje državne televizije ali pa vdreti v predsedniško palačo. A skušajo organizatorji po megafonih in socialnih medijih krotiti protestnike in jih pozivajo, naj ne izzivajo nasilja, saj bi oblasti tako priložnost lahko izkoristile za zatrtje protestov.

Šveglova, ki je z uporabniki klepetala kar iz Egipta, je povedala, da protestniki upajo, da bodo zmagali, ob tem pa stavijo na čas. Ob tem se oblast tesno oklepa svoje moči, Mubarak ne popušča, njegov podpredsednik in najverjetnejši naslednik Sulejman pa naj bi bil še bolj trdi voditelj. "Scenarija sta dva: da Mubarak odstopi ali odide po koncu mandata in vajeti prevzame Sulejman, ali pa da zmaga volja ljudstva in sledi prehod v demokracijo. Za zdaj ima režim več točk," je zapisala Šveglova.

Najslabše bi bilo, če se režim utrdi
"Najslabše za ljudi bi bilo, če se režim utrdi in to ne nujno z Mubarakom, ampak z novim, nekoliko mlajšim in predvsem odločnejšim diktatorjem, kot je Omar Sulejman. V tem primeru se protestniki bojijo obračuna oblasti, verjamejo, da jih bodo vse zaprli, mučili, celo pobili," je povedala Šveglova. "Če bi bila Mubarak in celotna nomenklatura res pripravljena izpeljati reforme in zagotoviti svobodne volitve, potem bi res bilo morda najbolje, da Mubarak ostane do septembra. Problem pa je, da sprememb ni, da se nič ne dogaja, da podpredsednik Sulejman, ki naj bi se pogajal z opozicijo, tej postavlja zgolj ultimate," je še dodala.

Na vprašanje, kakšna je vloga Mohameda El Baradeja, je Šveglova odgovorila, da bi bil on dober začasni predsednik, saj bi dobro izpeljal tranzicijo, saj opozicija sicer nima nekega voditelja. Muslimanska bratovščina pa na drugi strani predstavlja maksimalno 40 odstotkov populacije, poleg tega je razdeljeno na konservativne in liberalnejše struje, v vsakem primeru pa bi morala, če bi zmagala na volitvah, vladati še s kom. "Tako da se enovladja ni treba bati, saj nihče nima večine," je sklenila Šveglova.

Ljudi je navdihnila Tunizija, saj so bili siti režima
Povedala je, da ni težko razumeti, da so ljudje siti takega življenja. "Tunizija jim je dala pogum, razloge za vstajo pa so tako že imeli. Pomemben je zagotovo denar, preživetje. Ljudje za razmere krivijo politični sistem. Zato si želijo drugačnega sistema, kjer bo njihov glas kaj veljal, kjer si ne bodo trideset let eni in isti tlačili v žepe vse, kar jim pride pod roke," je zapisala Šveglova.

Sogovornica v klepetu je MMC-jevim uporabnikom povedala tudi, da protesti potekajo po vsem Egiptu, a da o tem vemo premalo, ker se oblasti trudijo, da zadržujejo informacije, ki prihajajo od tam. "Tam tudi veliko brutalneje obračunavajo s protestniki," je povedala Šveglova, ki je pojasnila tudi, da so bili nekaj časa močno na udaru novinarji, da so jim jemali kasete in kamere.

"Strah te obvaruje pred nespametnimi odločitvami"
Šveglova je zaupala še, da jo je kdaj tudi strah, a da je "strah dober, saj te obvaruje pred nespametnimi odločitvami". "Kot ženska se počutim čisto v redu, se me vsaj kaka tolpa ne loti, ker jih je vseeno sram, da bi se spravljali na žensko," je še povedala Karmen Švegl, ki ostaja v Egiptu in upa, da bo lahko dočakala tudi konec protestov in spremembo režima.