Hrvaško smo obranili, je mednarodno priznana, svobodna, demokratična, varna in ima najvišje standarde zaščite manjšin, je pojasnil Milanović.

Po njegovih besedah Hrvaška ni nikomur nič dolžna glede vstopa v Evropsko unijo in ji nihče ni nič podaril. "Sicer pa zahtevamo, da nas spoštujejo. Zahtevamo, da upoštevajo naše pravice, napore in stališča. Vztrajali bomo pri tem, da Hrvaško doživljajo kot enakopravnega partnerja in sogovornika," je izjavil Milanović.

Dodal je, da je Hrvaška regionalni vodja in da je razvila dobrososedske odnose v regiji ter utrdila svoj mednarodni položaj.

Večji del svojega enournega nagovora je posvetil gospodarskim razmeram v državi, proti koncu pa se je znova osredotočil na aktualne politične dogodke. Med drugim je dejal, da je njegova vlada pokazala, kako se izvaja boj proti korupciji brez pritiskov dnevne politike.

"Pravosodju smo na vseh ravneh pustili odgovornost, ki mu pripada. Zato želimo spremeniti ustavo in odpraviti zastarevanje za politično motivirane umore oziroma za vse težke umore. Naj se pravosodje loti teh zločinov, ne glede na to, kdo so bili storilci, kdo pa žrtve," je izpostavil hrvaški premier.

Ko gre za sporni zakon o sodelovanju pravosodja v kazenskih zadevah z državami članicami EU-ja, ki je znan kot lex Perković, je Milanović ponovil, da so ga omejili za kazniva dejanja po avgustu 2002 zgolj zato, da bi zaščitili hrvaške veterane pred morebitnimi kazenskimi postopki, za katere obstaja univerzalna jurisdikcija in je obtožencem mogoče soditi v nekaterih drugih državah EU-ja.

Sankcij EU-ja ne pričakuje
Znova je dejal, da mora hrvaško pravosodje izvajati postopke za vse zločine, in izrazil prepričanje, da Hrvaška ne bo deležna sankcij EU-ja zaradi tega. Znova je ponovil, da bo saborska preiskovalna komisija razkrila tudi mreže, ki so v preteklih letih nekatere posameznike ščitile pred kazenskim pregonom.

"Mi ne ščitimo ne zločincev ne kriminalcev. Mi ščitimo slabše in manjšine," je izpostavil. Kot je dejal, je boj za najvišje standarde pri zaščiti pravic narodnih manjšin za državo in družbo enako pomemben kot gospodarska rast.

"V Vukovarju postavljamo dvojezične napise na državnih in javnih institucijah. Izvajamo ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin. Verjamemo v ta zakon, ker je zaradi tega zakona in takšne prakse naša država vsaj malo boljši in srečnejši kraj," je dejal.

"Naša življenja, ne glede na ekonomsko stanje, bi izgubila vrednost, če bi pustili, da bi poteptali vrednote antifašizma in sekularizma, če bi dovolili diskriminacijo istospolnih skupnosti, če bi dovolili, da bo katera koli manjšinska skupnost ogrožena ali da bo ostala brez pravic," je dejal hrvaški premier.

Kritiziral je skupine, ki odprto postavljajo pod vprašaj hrvaške civilizacijske dosežke in ustavni red, obenem pa se sklicujejo na ustavo in patriotizem. Poudaril je, da vlada spoštuje drugačna mnenja, da pa bo uporabila vsa demokratična sredstva v boju proti širjenju sovraštva in za razkritje političnih manipulacij s človeškim trpljenjem in junaštvom.

Na koncu je dejal, da Hrvaška ne potrebuje ne mentorjev ne sponzorjev, temveč dobronamerne partnerje in resnične prijatelje. "Partnerstvo in prijateljstvo, kot ju dojemam, pomenita enakopravnost," je sklenil.