Pogajanj se udeležujejo ruski veleposlanik v Ukrajini Mihail Zurabov, predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Heidi Tagliavini, nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma in pogajalec separatistov Denis Pušilin.

Po navedbah ukrajinskega zunanjega ministra Pavla Klimkina bo pomembna točka pogovorov tudi vprašanje dobave humanitarne pomoči na krizna območja vzhoda Ukrajine, ki jih nadzirajo proruski separatisti.

Konec gospodarske zapore
Med temami bo tudi umik težkega orožja in izmenjava zapornikov med kijevskimi oblastmi in uporniki. Rusija in proruski uporniki na vzhodu Ukrajine od oblasti v Kijevu zahtevajo konec gospodarske zapore uporniških pokrajin Doneck in Lugansk.

Kijev in uporniki so se 5. septembra v Minsku dogovorili za ustavitev ognja, ki pa ni nikoli začela popolnoma veljati. Od takrat je v spopadih na vzhodu Ukrajine umrlo najmanj 1.300 ljudi, v spopadih je bilo od aprila letos ubitih okoli 4.700 ljudi.

Zelena luč Natu
Vrhovna rada je sicer v torek s prepričljivo večino podprla predlog ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, da se Ukrajina odreče statusu nevtralne države, ki ga je dobila leta 2010 po močnem pritisku Rusije. To pomeni, da Ukrajina dejansko odpira vrata Natu. Ukrajinski predsednik v Natu vidi edinega poroka za varnost države, ki ji zaradi ruske podpore upornikom na vzhodu, po njegovem mnenju, grozi razpad. Skupaj z Zahodom tudi obtožuje Moskvo, da upornikom dejavno pomaga, tudi z vojaki.

Ruski predsednik Vladimir Putin vidi v Natu veliko neposredno vojaško grožnjo ruskim interesom in vztraja, da je pogoj za kakršen koli dogovor Kijeva s proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine, da Ukrajina obdrži status nevtralnosti.

Lavrov: Napetost se bo le stopnjevala
Na odločitev vrhovne rade se je že odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dejal, da je ukrajinski preklic statusa nevtralne države "kontraproduktiven. Povzročil bo le stopnjevanje napetosti in ustvaril iluzijo, da je mogoče globoko krizo v Ukrajini rešiti s potrditvijo tovrstnih zakonov."

Ruski "dokazi" o sestrelitvi malezijskega letala
Medtem so ruski preiskovalci sporočili, da imajo dokaze o vpletenosti ukrajinskega lovca v strmoglavljenje malezijskega potniškega letala, ki je bilo julija sestreljeno nad vzhodno Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da so preiskovalci v torek zvečer vzpostavili stik z ukrajinskim vojakom, ki je zapustil svojo enoto in prišel v Rusijo. Po njegovem pričevanju bi malezijsko letalo "lahko 17. julija sestrelil ukrajinski vojaški lovec Su-25, na katerem je bil pilot kapetan Vološin".

Kot je dejal, je bil lovec oborožen z raketami zrak-zrak tipa R-60, medtem ko uporniki nimajo letalstva. Dejal je še, da po vrnitvi v oporišče lovec več ni imel raket in da je jasno slišal pilota Vološina, ki je nekemu vojaku dejal: Letalo se je znašlo na napačnem kraju ob napačnem času, so še sporočili iz preiskovalnega odbora. Dodali so, da so dokaze pripravljeni deliti z mednarodnimi preiskovalci.

Ukrajina in ZDA na drugi strani trdita, da je bilo letalo sestreljeno z raketo zemlja-zrak, ki so jo separatisti dobili od Moskve, ta pa to zanika in krivdo pripisuje Kijevu. V prvem poročilu, ki so ga objavili septembra, so mednarodni preiskovalci ocenili, da je letalo najverjetneje strmoglavilo, ker so ga med letom zadeli "projektili z veliko energijo". Niso pa potrdili hipoteze, da je šlo za raketo. Končno poročilo je pričakovati poleti 2015.

Spomnimo, potniško letalo Malaysia Airlines na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur strmoglavilo 17. julija na vzhodu Ukrajine. Pri tem je umrlo vseh 298 ljudi na krovu, med katerimi sta bili dve tretjini Nizozemci.