Predlog ukrajinskega predsednika Petra Porošenka so na glasovanju v vrhovni radi podprli 303 poslanci, le osem jih je bilo proti. Ukrajina je status nevtralne države dobila leta 2010 po močnem pritisku Rusije. Do takrat si je sicer vseskozi prizadevala za tesnejše odnose z Zahodom, čeprav je nihče v resnici ni videl kot mogočo članico ne Nata ne Evropske unije. Zdaj pa je članstvo v Natu postala ena najpomembnejših zunanjepolitičnih usmeritev Porošenka.

Ukrajinski predsednik v Natu vidi edinega poroka za varnost države, ki ji zaradi ruske podpore upornikom na vzhodu grozi razpad. Skupaj z Zahodom tudi obtožuje Moskvo, da upornikom aktivno pomaga, tudi z vojaki. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki vidi v Natu veliko neposredno vojaško grožnjo ruskim interesom, sicer vztraja, da je pogoj za kakršenkoli dogovor Kijeva s proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine, da Ukrajina obdrži status nevtralnosti.

Lavrov: Napetost se bo le stopnjevala
Na odločitev vrhovne rade se je že odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dejal, da je ukrajinski preklic statusa nevtralne države "kontraproduktiven. Povzročil bo le stopnjevanje napetosti in ustvaril iluzijo, da je mogoče globoko krizo v Ukrajini rešiti s potrditvijo tovrstnih zakonov."

Porošenko z Merklovo o nadaljevanju mirovnih pogajanj
Porošenko je imel sicer ponoči že tretji pogovor z nemško kanclerko Angelo Merkel od prejšnjega konca tedna glede nadaljevanja zastalih pogajanj. Pogovori bi se morali začeti 9. decembra, a se niso, ker se Kijev ni želel pogovarjati o ponovnem izplačevanju socialnih prejemkov območjem pod nadzorom proruskih upornikov. Porošenko in Merklova sta se dogovorila, da bi morali novi pogovori prinesti demarkacijsko črto ter načrt o umiku sil in izpustitvi talcev, so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Porošenko je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo pogovori kmalu.

Nazarbajev kot mirovni mediator
"Verjamem, da je naloga vseh ustaviti vojno, okrepiti neodvisnost Ukrajine in priznati njeno ozemeljsko celovitost, ali kot pravi rusko vodstvo, treba se je usesti za mizo in pogovoriti," je dejal kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev, ki se je mudil v Kijevu.

Kazahstan, z nafto bogata država, doživlja svojevrsten gospodarski preporod - leta 2017 bo gostiteljica Expa in univerzijade, za leto 2022 pa ob Pekingu kandidira za gostiteljico zimskih olimpijskih iger. Prav tako ima dobre gospodarske odnose tako z Rusijo kot z Ukrajino. Nazarbajev je nedavno s predsednikom Belorusije in Rusije, Aleksandrom Lukašenkom in Vladimirjem Putinom, podpisal Evrazijsko gospodarsko zvezo. Na drugi strani pa je ob obisku Kijeva poudaril, da je Ukrajina pomemben gospodarski partner Kazahstana.

"Ukrajini ni uspelo razviti gospodarske politike"
"Kazahstan uporablja ukrajinsko kmetijsko in komunalno strojno opremo, uvažamo hrano. Prav tako pa tudi sami izvažamo v Ukrajino. Višina blagovne menjave se giblje okoli štirih milijard dolarjev, zdaj pa se je zmanjšala za tretjino, a še vedno obstaja priložnost, da se vrnemo v prvotno stanje. S tem namenom bi morala medvladna komisija trdno delati in najti skupne temelje," je dejal.

Nazarbajev že pri Putinu
Kazahstanski predsednik, ki se že mudi pri Putinu v Kremlju, je še dejal, da je za krizo v Ukrajini krivo "slabo socialno stanje ljudi, nizek življenjski standard, nedelujoče gospodarstvo, premalo delovnih mest, nizke plače in nezadosten dohodek. Ukrajini v času neodvisnosti ni uspelo razviti primerne gospodarske politike in ji ni uspelo doseči ustrezne gospodarske rasti."

V Kijevu tudi Lukašenko
V Kijevu se je skupaj z Nazarbajevim mudil tudi Lukašenka. Tudi njegov namen je oživiti zastala pogajanja med vlado v Kijevu in proruskimi uporniki, ki nadzorujejo vzhod Ukrajine. Dva kroga mirovnih pogajanj v beloruski prestolnici Minsk sta septembra prinesla sporazum o prekinitvi ognja in delno avtonomijo dveh regij z večinskim rusko govorečim prebivalstvom na vzhodu Ukrajine, kjer od aprila potekajo boji. Sporazum je ustavil najhujše spopade, a je bilo od takrat vseeno ubitih najmanj 1300 ljudi. Od začetka spopadov pa je bilo po podatkih ZN-a ubitih že najmanj 4700 ljudi.