Letno povpraševanje po opiju znaša 4.500 ton, samo Afganistan pa je lani proizvedel 6.100 ton opija. Foto: EPA
Letno povpraševanje po opiju znaša 4.500 ton, samo Afganistan pa je lani proizvedel 6.100 ton opija. Foto: EPA
Oborožen pripadnik milice v polju maka
Polja maka v glavnem stražijo tamkajšnje milice. Foto: EPA
Afganistanski vojak
Afganistanska vojska še ni dovolj močna, da bi se uprla mamilarskim mogotcem. Foto: EPA
Afganistanski otroci
Tudi otroci sodelujejo pri prodaji mamil v Afganistanu. Foto: EPA
Afganistanska policija
Mesečno policist v Afganistanu zasluži okoli 80 dolarjev. Je lahko s tem zadovoljen? Foto: EPA

Glavna težava je korupcija med uradniki, politiki in policijo, njen največji vir financiranja pa so droge oziroma heroin, katerega največji proizvajalec na svetu je prav Afganistan. V času, ko v Afganistanu za red skrbijo mednarodne sile Nata, proizvodnja opija v državi nezadržno narašča. V zadnjih letih ima država leto za letom rekordne količine pridelka, iz katerega pridelujejo heroin.

Od tega gospodarstvo nima prave koristi, kar potrjujejo tudi podatki, da imata na 1.000 prebivalcev le dva doma telefon, asfaltiranih je le 16 odstotkov cest, javno kanalizacijo pa uporablja 12 odstotkov ljudi. Da je gospodarstvo Afranistana res v hudih težavah, kaže tudi podatek o uradnem uvozu, ki je 7.000-krat večji od izvoza - seveda ker v tega niso vštete nelegalne dobrine, kot so droge.

Z denarjem, pridobljenim z drogami, se ne financirajo demokratične institucije v državi, ampak ekstremisti, teroristi in drugi prestopniki, ki spodkopavajo vpliv osrednje vlade.

Kmetje brez prave izbire
Ker vsak Afganistanec povprečno letno prispeva le 230 dolarjev k BDP-ju, je 225 do 250 dolarjev za kilogram opija za vsakega kmeta več kot mamljiva ponudba. S tihotapljenjem in proizvodnjo drog se ukvarjajo tamkajšnje milice. Talibani naj bi bili s tihotapci v dobrih odnosih, po nekaterih podatkih naj bi jih celo oskrbovali z orožjem in vozili.

V Evropi in ZDA je okoli 90 odstotkov heroina afganistanskega porekla, poročilo ZN-a iz lanskega septembra pa kaže, da naj bi Afganistan pridelal kar 82 odsotokov vsega opija.

Če so talibani proizvodnjo te zlovešče rastline močno omejili, so koalicijske sile v začetku posredovanja svoje aktivnosti preusmerile v boj proti talibanom, kmete, ki gojijo opij, pa so pustili pri miru. Tako naj bi v času talibanov opij v Afganistanu gojili na 8.000 hektarjev - kmetom so grozili tudi s smrtjo, če bodo nepooblaščeno gojili opij -, lani pa naj bi bilo v državi z opijem prekritih kar 20.000 hektarjev.

Boj oblasti neuspešen
Afganistanske oblasti so prijele in zaprle že več manjših posrednikov pri proizvodnji in prodaji drog, vendar pa do zdaj ni bil zaprt še niti en človek z vrha afgnistanskega mafijskega obroča, ki oskrbuje svet s heroinom.

Po podatkih tamkajšnjih zdravnikov naj bi bilo samo v provinci Herat s heroinom zasvojenih 2.000 otrok, ki sodelujejo tudi pri tihotapljenju in preprodaji. Sicer pa največ opija pridelajo v provinci Helmand.

Načrt proti drogam
ZDA so naredile načrt za izkoreninjenje drog, ki ga sestavlja pet stebrov:

  • obveščanje javnosti
  • alternativne zaposlitve
  • uničenje makovih nasadov
  • prepoved in nadzor prepovedi
  • reforma pravosodja

Ameriška agencija za boj proti drogam že uri in opremlja Afganistance, ki naj bi oblikovali obveščevalno celico za boj proti afganistanskim proizvajalcem mamil. Opremili naj bi jih tudi s helikopterji, vojska pa naj bi bolj skrbela za nadzor meje, kjer naj bi skušala odkriti mamila in kemikalije, potrebne za njihovo proizvodnjo.

Ameriška vojska naj bi pomagala tudi v Kazakstanu, Kirgiziji, Pakistanu Tadžikistanu in Turkmeniji, s čimer bi izboljšali sodelovanje s sosednjimi državami pri iskanju tihotapcev.

Zunanje in obrambno ministrstvo ZDA pa sodelujeta tudi pri iskanju pridelkov, ki bodo afganistanske kmete odvrnili od gojenja opija. Ta korak je zelo drag, stal naj bi več milijard dolarjev.

Težava je tudi, ker zaradi osiromašenega gospodarstva 80 dolarjev, kolikor dobijo na mesec policisti, ne motivira mladih Afganistancev. Poleg tega so bili v policijo za ta denar sprejeti pripadniki nekaterih tamkajšnjih milic, kar je za mnoge zelo sporno, predvsem z vidika širjenja korupcije.

Po zadnjih podatkih koalicijske sile urijo afganistanske sile, ki naj bi v prihodnosti štele okoli 90.000 vojakov in dobrih 30.000 policistov, vendar pa je njihov uspeh odvisen prav od volje Zahoda, ki bo moral financirati tako njihovo urjenje kot tudi programe za preobrazbo kmetijskih pridelkov.

Miha Raičevič