Baski so Zapateru predstavili predlog, v skladu s katerim naj bi najprej leta 2008, nato pa še leta 2010 izpeljali dva referenduma, kjer naj bi se prebivalci sami odločali o svoji prihodnosti - ali si želijo ostati avtonomna pokrajina v okviru Španije, ali pa bi se podali na samostojno pot.

Kot poroča španski dnevnik El Pais, je španski premier pojasnil, da se Španija in Baskija o avtonomiji lahko pogovarjata le v okvirih, ki jih dopoušča ustava. "Edina pot je ustava in z njo zakonitost," je bil neomajen Zapatero, Ibarretxe pa je vztrajal, da je zastavljen načrt edina demokratična pot.

Kakšna bo dejanska usoda Baskije, bo znano prihodnje leto, saj bodo marca parlamentarne volitve, Ibarretxe pa je napovedal, da bodo referendum izpeljali v vsakem primeru, s privolitvijo vlade ali brez nje.

Baskija si želi na samostojno pot
Španska avtonomna pokrajina Baskija ima tri milijone prebivalcev in svoj jezik, ki je tudi eden izmed uradnih jezikov v Španiji. Kot politična enota je prvič nastala leta 1936, že dalj časa pa si prizadeva, da bi se odcepila od matične države.

Leta 1979 je Baskija s statutom iz Gernike dobila široko avtonomijo, saj ima svoj parlament, vlado in predsednika, ki imajo pooblastila na skoraj vseh področjih notranje politike, razen sodstva. Baskija je razdeljena je na tri "zgodovinska ozemlja", ki ustrezajo trem pokrajinam, kot jih določa španska ustava: Biskaja (s sedežem v Bilbau in Gerniki), Araba (s sedežem v Vitoriji) in Gipuzkoa (San Sebastian/Donostia), vsako od teh ozemelj pa uživa posebno samoupravo v skladu z določbami baskovskega statuta in zakonov.

B. T.