Hillary Clinton je prepričana, da bo po torku že jasno, da bo nominiranka ona. Foto: Reuters
Hillary Clinton je prepričana, da bo po torku že jasno, da bo nominiranka ona. Foto: Reuters
Bernie Sanders še naprej uživa precej višjo podporo med mladimi in neodvisnimi volivci. Foto: Reuters
Trump s svojimi privrženci. Foto: Reuters
Protestniki so postali že običajen prizor pred vsakim Trumpovim shodom. Foto: Reuters
Volitve 2016 so vsekakor burne še pred glavnim delom. Foto: Reuters
Hillary Clinton računa, da bo novembra izvoljena kot prva predsednica ZDA. Foto: Reuters

Clintonova se je Trumpa prvič resneje lotila, potem ko je Paul Ryan, predsednik predstavniškega doma, ki ga imajo v rokah republikanci, po mesecu dni oklevanja le popustil in izrekel podporo Trumpovi kandidaturi. Najverjetnejša demokratska predsedniška kandidatka, ki je po anketah izgubila že vso prednost pred Trumpom, je na njega vsula doslej najostrejši niz kritik in s tem napovedala, kakšno bo nadaljevanje kampanje.

"Njegove ideje niso le drugačne, ampak so nevarne in nepovezane. Pravzaprav niti niso ideje, ampak niz vreščanj, osebnih zamer in laži. Ne le, da ni pripravljen za predsednika, ampak za to nima značaja. V roke nikoli ne sme dobiti jedrskih kod, saj lahko zakuha vojno, če mu nekdo zleze pod izjemno tanko kožo. Varnosti naših otrok in vnukov ne moremo zaupati Trumpu," je med drugim poudarila Clintonova, ki računa, da se bo po torkovih volitvah le otresla Bernieja Sandersa in si zagotovila nominacijo.


Sanders diha za ovratnik Hillary


Čeprav si demokratska stranka srčno želi, da bi Bernie Sanders le izstopil iz tekme za predsedniško nominacijo, s čimer bi se Hillary Clinton lahko tudi posvetila boju s Trumpom, pa senator iz Vermonta ne kaže znakov, da namerava popustiti. Še več, Sanders računa na boj na konvenciji, kjer upa na čudež - spreobrnitev superdelegatov, ki so se že na samem začetku postavili na stran Clintonove. Za Sandersa bodo volitve v delegatsko bogati Kaliforniji verjetno že odločile - če tam zmaga, ima precej dober argument, da bitko nadaljuje, če pa izgubi, bo težko pojasnjeval svoje vztrajanje.

Čeprav je prejšnji teden Clintonovo podprl tudi kalifornijski guverner Jerry Brown, češ da je Clintonova edini način za ustavitev "nevarne kandidature Donalda Trumpa", pa se razlika med kanidatoma štiri dni pred volitvami pospešeno zmanjšuje. Če je imela Clintonova še pred kratkim ogromno prednost, se je ta po zadnji anketi zmanjšala na vsega slabi dve odstotni točki. Sanders, ki se označuje za demokratičnega socialista, ima veliko prednost predvsem med mladimi in neodvisnimi volivci. Kljub vsemu pa analitiki več možnosti pripisujejo Clintonovi in menijo, da jo bo po torku že mogoče razglasiti za demokratsko kandidatko.


Trump vrača udarec

Trump nekdanji prvi dami ZDA in nekdanji državni sekretarki ni ostal dolžan ter je na njene kritike odvrnil, da je pokvarjena, da ne zna niti brati govorov z ekrana, da ni kredibilna in da niti ni videti predsedniško. Za nameček je še menil, da bi morala v zapor, saj je "kriva kot zlodej". V mislih je imel afero z elektronsko pošto, ki jo je Clintona pošiljala prek zasebnega strežnika.

Zatrdil je, da Američani ne bodo dovolili štirih novih let nesposobne vlade. Trump je Clintonovo redno napadal zaradi podpore vojni v Iraku in posredovanja v Libiji, pri čemer zanemarja dejstvo, da je oboje na začetku podpiral tudi sam, dokler si ni premislil.

Trump je bil zelo vesel podpore Ryana, ki je pred mesecem dni presenetil republikance in Trumpa z besedami, da ga še ne more podpreti. Potem sta se sestala in večkrat slišala po telefonu in Ryan je zdaj prepričan, da bo Trump pomagal uresničiti konservativno agendo za izboljšanje življenj ljudi. Še vedno se sicer s Trumpom ne strinja o številnih vprašanjih, vendar pa imata več skupnega kot ne.

Njuna glavna stična točka je vsekakor zaustaviti Clintonovo, ker bodo ZDA ob morebitni njeni zmagi dobile še tretji liberalni mandat po dveh mandatih Baracka Obame. Trump je sporočil, da bosta z Ryanom ZDA "spet naredila velike", kar je sicer njegov uradni slogan ("Make America great again"). A čeprav ga konservativni Ryan podpira, veliko republikancev še vedno ni prepričanih. Nekdanji republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je tako še vedno odločno proti Trumpu, kakor tudi celotna družina Bush, newyorški milijarder pa ima težave tudi z republikanci v ključnem Ohiu, za katerega sicer velja pregovor "Tja, kamor gre Ohio, gre tudi narod".

Nekdanji guverner in zvezni senator iz Ohia slovenskega rodu George Voinovich pravi, da ima Trump še veliko dela, če želi prepričati ljudi, da je sposoben opravljati delo predsednika in da za zdaj s svojimi izjavami le dviga prah. Neodločna sta tudi aktualni guverner Ohia, nesojeni predsedniški kandidat John Kasich, in nekdanji guverner Bob Taft.

Sporna Trumpova univerza
Še vedno tudi odmevajo podatki o tako imenovani Trumpovi univerzi. Novi dokumenti, razkriti v okviru tožbe nekdanjih udeležencev tečajev Trumpove univerze, so pokazali, da je bilo v navodilih uslužbencev, ki so vodili univerzo, tudi to, da preiskovalcem ne smejo pokazati ničesar brez sodnega naloga, in to še preden je bil govor o kakšnih tožbah, preiskavah ali težavah.

Velik del nekdanjih udeležencev nepremičninskih tečajev Trumpove univerze trdi, da je šlo le za to, da iz njih izmamijo tudi do 35.000 dolarjev "šolnine", za kar so jim prodajali toplo vodo oz. informacije, ki niso bile preveč uporabne ali so bile na voljo zastonj na spletu. Trump trdi, da bo tožbo dobil, ker so bili z univerzo zadovoljni vsi udeleženci, kot dokaz pa ima posnete tudi njihove izjave. Te izjave so bile sicer posnete na začetku "šolanja".

V preiskavi Trumpove univerze je pred letom 2010 sodeloval tudi nekdanji teksaški pravosodni minister in sedanji guverner Greg Abbott. A je nato od Trumpa dobil 35.000 dolarjev za guvernersko kampanjo in preiskava se je končala.