Prvi ameriško-afriški vrh je v Washington pripeljal skoraj 50 afriških voditeljev, razen predsednikov Liberije, Gvineje in Sierre Leone, ki so ostali doma zaradi epidemije ebole, in voditeljev Srednjeafriške republike, Eritreje, Sudana in Zimbabveja, ki niso bili povabljeni zaradi teptanja človekovih pravic.

Ameriški predsednik je ob koncu vrha dejal, da je imel z voditelji pristne pogovore, ob tem pa obljubil, da bo v prihodnosti sledil nov vrh. Tridnevno srečanje je bilo prvo takšno na ameriških tleh, medtem ko so bila podobna vrhovna srečanja že organizirana v Evropi in na Kitajskem.

Predvsem Kitajska si v zadnjem desetletju najbolj intenzivno prizadeva okrepiti gospodarsko sodelovanje z afriško celino in po vlaganjih s hitrimi koraki prehiteva ZDA, ki so kar nekoliko pozabile na Afriko, ko številne njene države dosegajo visoko gospodarsko rast in ponujajo priložnosti za gospodarsko sodelovanje.

Obama je zagotovil, da ZDA pozorno spremljajo celino in njene dosežke. Ena od tem pogovorov z afriškimi kolegi so bili mogoči načini za premik od zagotavljanja človekoljubne pomoči do enakovrednega gospodarskega sodelovanja.

Poslovna in varnostna vlaganja
Ameriška podjetja so se na vrhu zavezala k 37 milijardam dolarjev novih vlaganj in spodbud za različne projekte, od zdravljenja nalezljivih bolezni, izobraževanja s poudarkom na ženskah in oskrbi celine z električno energijo.

A celovit napredek Afrike po besedah Obame še vedno ogrožajo varnostna vprašanja in korupcija, zato so toliko bolj pomembni preglednost in primeri dobrega vlaganja.

"V nekaterih primerih tako najdemo države, ki so na splošno dober partner, a se ne vedejo optimalno, ko je govor o številnih kategorijah človekovih pravic, kjer lahko z njimi učinkovito sodelujemo na različnih področjih in jih kritiziramo ter skušamo spodbuditi izboljšanja na drugih področjih," je dejal ameriški predsednik.

Za reševanje varnostnih vprašanj so se Američani zavezali, da bodo z več kot pol milijarde dolarjev pomagali zagnati projekt vzpostavitve sil za hitro odzivanje na krize, pomagali pa bodo tudi pri izboljšanju profesionalnosti afriških oboroženih sil.

Pri oblikovanju enot za hitro posredovanje, ki bodo delovale v okviru misij Združenih narodov ali Afriške unije, bodo ZDA sodelovale s Senegalom, Gano, Etiopijo, Ruando, Tanzanijo in Ugando.