Republikanci in demokrati so se tik pred iztekom roka le uskladili o zakonu - če tega ne bi storili, bi državi grozil stečaj in popoln razpad sistema. Šlo je za las - senatorji so tri ure in pol pred "dnevom d" predlog zakona potrdili z 81 glasovi za in 18 proti, nato pa je o tem na hitro glasoval še predstavniški dom in ga potrdil z udobno večino, 285 glasovi za in 144 proti.

Končna poteza je bila nato v rokah predsednika Obame, ki je dokumentu dal svoj podpis, v tistem trenutku pa je začel tudi veljati. Obama je na Twitterju po vsem napetem dogajanju zapisal: "Hvala milijonom Američanov, ki so poskrbeli, da se je slišal njihov glas, in pomagali, da se je zaprtje vladnih organov končalo. Zdaj pa pojdimo spet na delo."

Bela hiša je obvestila vse zaposlene v zveznih ustanovah, naj v četrtek zjutraj končajo prisilni dopust in pridejo na delovna mesta, vrata bodo spet odprli tudi nacionalni parki in muzeji, kar bo pomagalo turistični industriji.

Zdravstvena reforma nedotaknjena
Kaj so se torej dogovorili? Zakon je zagotovil nadaljnje financiranje vladnih uradnikov in zvišal dovoljeno mejo javnega dolga, ki je pred tem znašala 16.700 milijard dolarjev. Dokument, ki so ga izdelali v senatu, ne posega v zdravstveno reformo - razen z zahtevo, da ministrstvo za zdravstvo potrdi, da bodo subvencije za zdravstveno zavarovanje v okvirju velike reforme iz leta 2010, ki ji nasprotniki in zdaj tudi zagovorniki pravijo "Obamacare", dobivali res le tisti, ki jih potrebujejo. Zakon prav tako poziva k pogajanjem med senatom in predstavniškim domom glede znižanja proračunskega primanjkljaja. O zahtevah republikancev, zaradi katerih se je 1. oktobra ustavilo financiranje večjega dela vladnih agencij, pa ni ne duha ne sluha.

Republikanci ostajajo neomajni
Glede na ankete javnega mnenja je Obama, ki je od začetka vztrajal, da se ne bo pustil izsiljevati, iz boja izšel kot zmagovalec. Ponovil pa je, da se je z republikanci pripravljen pogajati o vseh zamislih, ki bodo koristile ljudem in državi. Hkrati ni kritiziral in ni kazal s prstom na krivce za skorajšnji stečaj ZDA, ampak je pohvalil voditelje obeh strank za dogovor. Republikanski pripadniki gibanja čajanke in teksaški senator Ted Cruz, ki so zakuhali krizo z uvodnimi zahtevami, da se v zameno za financiranje vlade in dvig meje javnega dolga odvzame denar zdravstveni reformi, pa po porazu niso pokazali nobene pripravljenosti na bodoče kompromise.

Cruz je namreč obljubil, da se bo še naprej z vsemi silami boril proti reformi in je kritiziral republikanske kolege v senatu, ker so sprejeli dogovor. Predsedniku predstavniškega doma Johnu Boehnerju iz Ohia pa so kongresni republikanci glasno zaploskali, ko je priznal poraz in dejal, da so se dobro borili, vendar niso zmagali. Senator John McCain, ki je bil leta 2008 tudi republikanski predsedniški kandidat, pa je iskreno dejal, da je bil priča "enemu najbolj sramotnih poglavij v svoji dolgi karieri senatorja".

Izjave članov predstavniškega doma kongresa tik pred glasovanjem tudi niso nakazovale boljšega sodelovanja v prihodnje. Demokrati so kritizirali republikance, ker so zaprli vlado in potisnili ZDA na rob finančnega prepada, republikanci pa so kritizirali proračunsko porabo, primanjkljaj in zdravstveno reformo. Za predlog je glasovalo 200 demokratov in le 85 republikancev.

Le začasna rešitev
Čeprav so se ZDA rešile najhujšega, pa so s tem zakonom le pogasile požar, ne pa tudi postavile celotne "hiše" na trdne temelje, saj gre le za začasno rešitev. Financiranje vlade se namreč podaljšuje le za tri mesece, do 15. januarja, nova meja javnega dolga pa bo zadostovala le do 7. februarja. Razrešeni niso niti popolnoma različni pogledi republikancev in demokratov na proračunska vprašanja.

Ali kot je dejal Obama: "Ameriški politiki morajo znova pridobiti zaupanje Američanov. Moramo se znebiti navade, da ukrepamo šele, ko smo v globoki krizi. Upam in pričakujem, da smo se vsi naučili, da ni nobenega vzroka, da ne bi mogli vsi skupaj delovati složno, v primeru nesoglasij pa moramo poskrbeti, da zaradi tega ne bodo prizadeti ljudje."