'Topli' odnosi med Savdsko Arabijo in ZDA se očitno nadaljujejo tudi pod Obamo. Foto: EPA
'Topli' odnosi med Savdsko Arabijo in ZDA se očitno nadaljujejo tudi pod Obamo. Foto: EPA

Tiskovni predstavnik Pentagona David Lapan je novico že potrdil, o podrobnostih pa ni želel govoriti.
Do zdaj največja prodaja orožja ZDA odraža novo realnost na Bližnjem vzhodu, in sicer naraščanje iranske vojaške moči, poroča Wall Street Journal. Namera tako po mnenju poznavalcev razmer v kongresu tokrat najverjetneje ne bo naletela na zavračanje zagovornikov Izraela. Za Izrael namreč Iran po besedah vladnih predstavnikov trenutno predstavlja največjo grožnjo, zato naj ne bi bilo težav s "savdsko protiutežjo".

Savdska Arabija naj bi najprej kupila za okrog 30 milijard dolarjev oborožitve, pozneje pa še za več. Gre predvsem za prodajo sodobnih lovskih letal in helikopterjev. ZDA naj bi prodale najmanj 84 novih letal F-15 in 70 helikopterjev apache, prav toliko helikopterjev black hawk in nekaj drugih. V prihodnje naj bi pripravljali še prodajo mornariške oborožitve za 30 milijard dolarjev in morda tudi protiraketne obrambe.

Težavni odnosi s Savdsko Arabijo
ZDA naj bi zaradi Irana načrtovale tudi prodajo orožja Kuvajtu, Omanu in Združenim arabskim emiratom. Izraelci naj bi v zameno v desetih letih dobili novih 30 milijard dolarjev vojaške pomoči, s katero naj bi nato kupili sodobno ameriško orožje. Ameriški obrambni minister Robert Gates naj bi do zdaj opravil že več pogovorov o tovrstnih poslih za pomiritev skrbi Izraela.

Iz Pentagona so sporočili, da kongresa o prodaji še niso uradno obvestili. Po poročanju Guardiana je ameriški kongres že tradicionalno skeptičen glede Savdske Arabije. Tako je leta 1986 sprejel zakonodajo, s katero je blokiral prodajo orožja, potrdil pa jo je takratni predsednik Ronald Reagan. Posel je bil nazadnje le speljan, a šele po tem, ko je Reagan iz pošiljke umaknil rakete stinger.
Leta 1990 je administracija Georgea H. Busha načrtovala posel s Savdsko Arabijo - poslali naj bi ji za 20 milijard dolarjev orožja -, a je morala po nasprotovanju kongresa vrednost posla znižati na 7 milijard.