Tistega leta so namreč usmrtili 98 zapornikov, kar je največ od leta 1976, ko je vrhovno sodišče po štiriletnem moratoriju znova uvedlo to najstrožjo kazen.

Desetletje pozneje je videti, da smrtna kazen v ZDA počasi le izgublja zagon. Lani so usmrtili "le" 37 zapornikov, ob tem pa naložili le 111 smrtnih kazni.

Čeprav ima 36 zveznih držav in Zvezna vlada smrtno kazen še vedno v svojih kazenskih zakonikih, pa je dejanska praksa izvrševanja te kazni omejena skoraj v celoti le na jug, kjer je bilo lani usmrčenih 35 od 37 obsojencev (druga dva v Ohiu).

Celo v Teksasu, vodilnem v usmrtitvah, je bilo na smrt lani obsojenih le 10 moških in ena ženska, kar je najmanj v dobrih 30 letih.

Nasprotniki smrtne kazni menijo, da je k upadu usmrtitev veliko pripomogla uporaba DNK-dokazov, s pomočjo katerih je bilo mnogo na smrt čakajočih zapornikov izpuščenih. "Celoten pravni sistem je postal previdnejši glede smrtne kazni.

Tožilci je več ne zahtevajo tako pogosto, porote se raje odločajo za dosmrtne kazni in sodniki vse večkrat odobrijo odložitev usmrtitve," pravi Richard Dieter z Informacijskega centra za smrtno kazen.

Veliki rabelj Bush
Kakšna je povezava med zadnjimi ameriškimi predsedniki in usmrtitvami? Čeprav je smrtna kazen, kot že omenjeno, višek doživela leta 1999, ko je bil na oblasti še demokrat Bill Clinton, pa za glavnega "rablja" nedvomno razglašajo Georgea Busha mlajšega. Ta je še kot guverner Teksasa odobril največ smrtnih kazni v tej zvezni državi - kar 135.

Novi ameriški predsednik Barack Obama sicer ni izrecno proti smrtni kazni, je pa glede nje izredno previden in meni, da smrtna kazen stori malo, da dejansko koga odvrne od zločina. A skupine, ki nasprotujejo tej vrsti kazni, vseeno upajo, da bo z novim predsednikom zavel nov veter tudi v kazenskih zakonikih in Obamo že pozivajo, naj dokončno prepove smrtno kazen. Sam Obama sicer nima pooblastil, da bi smrtno kazen, ki jo še vedno podpira 65 odstotkov Američanov, lastnoročno odpravil.

K. S.